Kot je prejšnji teden pokazal tudi drugi krog prodaje “ciljne likvidnosti” (TLTRO) s strani ECB, poslovne banke niso pretirano zainteresirane za povečane kredite ECB, kadar je to pogojevano z njihovo večjo kreditno aktivnostjo. ECB je septembra ponudila 400 mlr. evrov sredstev po obrestni meri 0.15% letno do leta 2018, pod pogojem, da bodo banke ta sredstva plasirale v obliki kreditov naprej gospodarstvu. Toda v prvem krogu (septembra) so banke “kupile” samo za 83 mlr. evrov teh sredstev, v drugem krogu prejšnji teden pa samo za 130 mlr. evrov.

To pomeni dvoje. Prvič, da poslovne banke niso zainteresirane za kreditiranje gospodarstva, ker je poslovna klima v evrskem gospodarstvu relativno šibka, prav tako pa denarni tok podjetij. In drugič, da ECB nikakor ne bo uspelo izpolniti cilja glede povečanja bilančne vsote za 1 bilijon evrov in tako s povečano likvidnostjo vplivati na preokret deflacijskih v inflacijska pričakovanja. ECB bo morala poseči po kvantitativnem sproščanju prek odkupovanja državnih obveznic.

In pri slednjem tiči največji problem: je ECB glede tega zaradi notranje neenotnosti sploh lahko kredibilna? Nadaljujte z branjem→

Riot isolation cube is a present from us, the 99%, to international financial elite.

Steklena kocka, ki vas zaščiti pred vsiljivimi nezadovoljneži iz spodnjih 99%.

Nadaljujte z branjem→

Nadaljujte z branjem→

Ko mi je te dni prišla v roke Strategija razvoja prometa v Republiki Sloveniji, ki jo je resorno ministrstvo za infrastrukturo obljubljalo že 2 leti, sem se prav razveselil. Končno! Toda bolj kot sem bral strategijo, bolj kisel je postajal moj obraz. Vendar ne zato, ker se s čemerkoli v Strategiji ne bi strinjal, pač pa zato, ker v Strategiji ni nobene strategije.

Strategija je po definiciji dolgoročen akcijski načrt ukrepov in potrebnih virov za reševanje problemov pri doseganju določenega cilja. Je načrt ukrepov, kako doseči zastavljene cilje z omejenimi viri. Strategija po definiciji vključuje tri ključne komponente: diagnozo stanja, strateške politike in akcijski načrt. Strategija prometa pa vsebuje zgolj prvo komponento. Strategija, za katero je država plačala 413 tisoč evrov, prinaša zgolj pregled prometnih potreb Slovenije ob določenih predpostavkah razvoja gospodarstva in demografije. Je skupek ciljev, ki jih že poznamo. Ničesar pa nam ne pove, kako priti do teh ciljev, koliko sredstev bo za to potrebnih in kakšna bo finančna konstrukcija.
Nadaljujte z branjem→

By the time the euro arrived, democracy plus fifty years of the welfare state as a shock absorber had become even more of a constraint on such policies. Yet the euro demands deflation and austerity today, as it remains the Eurozone’s primary mechanism of adjustment. There may be no convertibility into gold under the euro, but the credibility of the claim to be able to pay back government debt performs the same function, providing an external constraint to policy as gold did eighty years ago.

Nadaljujte z branjem→

• John, Paul and Say’s Law – Roger Farmer
• Krugman Gets the Big Picture Right – Noah Smith
• Putting Deflation First – Barry Eichengreen
• Thanks but no thanks: The ECB’s second funding offer – The Economist
• Growth slowdowns: Middle-income trap vs. regression to the mean – Lant Pritchett & Larry Summers
• I Love the Smell of TFP in the Morning – Growth Economics
• Sometimes Markets Are Stupid – Noah Smith
• Mad as Hellas – Paul Krugman
• Discussing Karl Polanyi, Understanding the Current Crisis – Books & ideas
• Fast Food Myths and Wages – Department of Labor
• Nathaniel Branden and Ayn Rand whose secret affair with her ended in disaster – The Telegraph
• Is Our Economic Commentators Learning? – Paul Krugman
• Real business cycle theory and the high school Olympics – Roger Farmer

If this is the rationale for torture, then every person in interrogation should be tortured. You’ve got to prove they don’t have anything else to tell us. I guess that was the kind of decision made when pondering whether to do the 151st near-drowning, after the 150th.

All I want you to do is imagine if you were witnessing this scene in a movie. The interrogators would be Nazis, wouldn’t they? And now they are us.

Nadaljujte z branjem→

• The Senate Committee’s Report on the C.I.A.’s Use of Torture
• 7 Key Points From the C.I.A. Torture Report – New York Times
  
• Report Portrays a Broken C.I.A. Devoted to a Failed Approach – New York Times
• Does Torture Work? The C.I.A.’s Claims and What the Committee Found – New York Times
• Panel Faults C.I.A. Over Brutality and Deceit in Terrorism Interrogations – New York Times
• Darkness Visible: Live-Blogging The Torture Report – Andrew Sullivan
• American intelligence and torture – The Economist

Uf, ob branju izsledkov Senatnega poročila o metodah zasliševanja osumljencev terorizma (celoten tekst je dosegljiv tukaj) človeka spreletava srh. Od simuliranja utapljanja do analnega posiljevanja s hrano:

Podrobno listo tehnik mučenja (“enhanced interrogation techniques”) lahko najdete tukaj.

Nadaljujte z branjem→

Razvoj in evolucija sta zabavna reč. Enkrat tečemo priti vzhodu, ker je tako moderno, nato tečemo proti zahodu, ker je nekdo rekel, da je to moderno. V času Kardelja smo imeli “Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja“, ki je bil obupan poskus reševanja nerešljivega. V času kapitalistične globalizacije smo imeli trendne smeri razvoja, imenovane “offshoring” in “outsourcing”, kar je lepa beseda za prenos domače industrije drugam, najraje v Latinsko Ameriko ali Azijo. No, sedanja kriza kot posledični produkt nagrmadenih globalnih trgovinskih in kapitalskih neravnotežij, je pokazala, da so bile te “offshoring” smeri razvoja morda napačne.

ZDA so v tem procesu “offshoringa” izgubile skoraj polovico delovnih mest v industriji. Zamenjali so jih cenejši delavci v Mehiki, Kitajski in Filipinih. Zdaj prihaja obrnitev trenda – “reshoring” naj bi vrnil nazaj domov izgubljeno industrijo. Ampak podobno kot pri Kardelju, se to zdi obupan poskus reševanja nerešljivega. Nadaljujte z branjem→