Ali sploh vemo, zakaj nam raste BDP?

Bine Kordež

Na teh straneh sem že večkrat pisal o problemu izračunavanja rasti BDP. Najbolj običajen je prikaz izdatkovne strukture (delež različnih vrst potrošnje – prebivalstva, države, investicij ter neto menjave s tujino), kjer pa je uvoz v celoti odštet od izvoza ne glede na to, pri kateri potrošnji je uvozno blago porabljeno. Zaradi tega ob rasti uvoza precenjujemo vpliv domače potrošnje na spremembe BDP (in obratno). Zato poglejmo, kaj se dejansko dogaja z letošnjo rastjo BDP, torej katera potrošnja spodbuja hitrejšo rast.

Ocene seveda temeljijo na uradno izračunanih podatkih v skladu s predpisano metodologijo, le da je potrebno podatke dodatno preračunati ter jih tudi ustrezno tolmačiti. Pri tem predpostavljamo, da so objavljeni podatki točni, čeprav večkrat prihaja do precejšnjih sprememb za nazaj. Po podatkih za letošnji drugi kvartal (objava konec avgusta) naj bi k skupni 2,9-odstotni rasti menjava s tujino prispevala 1,6 odstotne točke (domača potrošnja 0,7 točke, razlika sprememba zalog), pri objavi za tretji kvartal pa so podatki za prejšnji kvartal precej spremenjeni. Brez kakršnegakoli pojasnila ali vsaj omembe, je sedaj prispevek domače potrošnje še enkrat večji (1,4 odstotne točke), prispevek menjave s tujino pa je padel na 0,9 točke (skupna rast je sicer ostala enaka). Takšne spremembe razumljivo zbujajo dvom o točnosti strukture podatkov za zadnji kvartal.

No, ne glede na te dileme, lahko iz obstoječih podatkov ocenimo razloge letošnje hitrejše gospodarske rasti. Zanima nas, ali rast res temelji predvsem na črpanju evropskih sredstev in posledičnih vlaganjih v komunalno infrastrukturo. Kot omenjeno, je pri obravnavi izdatkovne strukture težava v ugotavljanju, kolikšen je delež uvoznega blaga v posamezni vrsti porabe, če želimo ugotoviti njihov dejanski prispevek k večjemu (ali manjšemu) BDP. V ta namen lahko koristimo input-output tabele preko katerih izračunamo te deleže. Številke sicer niso popolnoma točne, ker blago prehaja iz ene faze v drugo, kljub temu pa precej bolje prikazujejo razloge za rast družbenega produkta.

Na spodnji sliki je tako shematično prikazan prispevek posamezne vrste potrošnje k skupni spremembi BDP po kvartalih v primerjavi z istim kvartalom preteklega leta. Modra črta prikazuje kvartalno rast, obarvani stolpci pa prispevek posamezne vrste potrošnje, pozitivni in negativni. Kot vidimo zadnje leto velik del rasti generira izvoz.

Prispevek investicij k rasti (rumeno polje) je relativno majhen, med 0,5 in 0,8 odstotne točke oz. kaka četrtina skupne rasti. Od bruto investicij moramo namreč odšteti uvozni del, medtem ko je celotna številka seveda višja. V pojasnilu statističnega urada npr. navajajo, da so se investicije povečale v transportno opremo zaradi večjega uvoza vozil – a to ne vpliva na rast BDP (v uradnih podatkih se odšteje od skupnega izvoza). Enako velja tudi za opremo. Ko bodo podjetja pričela več investirati (naložbe v praviloma opremo iz tujine), se bodo investicije iz tega naslova sicer povečale, družbeni produkt pa ne. Da je podatek o vplivu investicij dokaj točen, potrjujejo tudi podatki o proizvodni strukturi bruto družbenega produkta. Podoben prispevek k rasti BDP ima namreč tudi panoga gradbeništva.

Največji del BDP (približno polovico) predstavlja potrošnja prebivalstva in države (rdeča polja) in lansko zmanjševanje te potrošnje je tudi najmočneje vplivalo na negativne trende gospodarske rasti. V letošnjem letu so se takšni trendi ustavili in tudi osebna potrošnja se je pričela postopno povečevati. Seveda je njen prispevek relativno majhen, kar je tudi razumljivo. Glede na zategovanje pasu in vse negativne informacije, je nerealno pričakovati, da bodo potem ljudje pospešeno trošili in pospeševali gospodarsko rast. Skupnega povečanja potrošnje države in prebivalstva ni bilo letos v treh kvartalih skupaj niti za 100 milijonov evrov. Ob tem je zanimiv podatek, da pa so se depoziti prebivalstva v bankah v istem obdobju povečali za 600 milijonov evrov. Potrošnja samo polovice te dodatne rezerve bi na primer dodatno dvignila gospodarsko rast za najmanj eno odstotno točko.

Zelena polja prikazujejo spremembe zalog in njihov vpliv na gibanje BDP. Kake večje vloge niso imele, razen v zadnjem lanskem kvartalu, ko so dodatno povečale rast. Običajno je to sicer zaradi proizvodnje blaga na zalogo, a tokrat je rast izhajala zaradi manjšega zmanjšanja (porabe) zalog kot leto poprej. Dodatni padec BDP v lanskem prvem kvartalu pa je bila poraba zalog zaradi česar ni bila potrebna nova proizvodnja (novo ustvarjanje).

Kot povedano na začetku, so zgornji podatki (grafikon) sicer ocena strukture sprememb BDP Slovenije, a vseeno bistveno bolj natančni kot pa izhajajo iz uradno objavljenih številk. Tu se uvozni del odšteva samo od izvoza, ne pa od posamezne vrste potrošnje. Na spodnji sliki so prikazani ti uradni podatki, kjer je delež investicij seveda večji, manj pa je prispevka menjave s tujino (običajno se ta podatek komentira kot vpliv izvoza). V zadnjem kvartalu lanskega leta je prispevek menjave s tujino celo negativen, a pač zato, ker se proti koncu leta uvaža precej blaga za končno potrošnjo. Obratno pa v prvem kvartalu leta, ko je uvoza manj in to se tolmači kot ugodni učinek izvoznega gospodarstva.

Preračuni podatki o gibanju BDP Slovenije torej kažejo, da rast poganjajo predvsem ugodni rezultati izvoza, kar je vsekakor pozitivno in kaže, da naše izvozno gospodarstvo vseeno ni tako nekonkurenčno. Blizu odstotka k rasti dodajajo tudi investicije, tudi ali mogoče celo v veliki meri zaradi pospešenega črpanja evropskih sredstev. Glede tega lahko pričakujemo, da se bo investiranje nadaljevalo tudi v letu 2015, ko se zaključuje prejšnja finančna perspektiva. Samo upati je, da z novo ne bomo tako zamujali. Dodatna rast pa je seveda vezana na potrošnjo predvsem prebivalstva in tudi države. Če ne bomo preveč rezali v prejemke ljudi, potenciali zanjo obstajajo. Da pa bodo prejemke ljudje tudi potrošili in s tem zagotavljali večjo proizvodnjo, delovna mesta, pa so potrebne tudi pozitivne informacije in več optimizma.

%d bloggers like this: