Ni kaj dodati, Trump uporablja enako retoriko kot Reagan: “Make America great again“, enako veliko znižanje davkov, enaka obljuba povečanja javnih izdatkov in enaka filozofija “trickle-down učinkov na srednji sloj in revne. Evforija med bogatimi je podobna: borza nori k novim rekordom, najdražje in najbolj luksuzne nepremičnine se prodajajo za med, prestižne umetnine se prodajajo po rekordnih cenah.

Tudi učinki in glavobol bodo po Trumpu bržkone na las podobni kot po Reaganu: rekordna luknja v proračunu in rekordni prepad med bogatimi in revnimi. Trump bo svoje, prvenstveno bele volilce, razočarane z dosedanjimi politikami, nategnil enako kot Reagan. Čez štiri leta bodo še bolj revni in še težje bodo videli čez rob mize bogatih. Tako je, ko ljudje glasujejo s čustvi, namesto z možgani. Toda, kot sledi iz sosednjega komentarja, razočarala sta jih že konzervativna in liberalna elita. Kaj več lahko še izgubijo s Trumpom?

Nadaljujte z branjem→

• On-demand: the new model economy – BNP Paribas
• An Analysis of the Labor Market for Uber’s Driver-Partners – Hall & Krueger
• Tax system struggles to cope with rise of gig economy – Financial Times
• The best ways to combat bias from Airbnb to eBay – Tim Harford
• Amazon’s Takeover Of The Economy Is The Real Threat To American Jobs – Huffington Post

Bine Kordež

V tekstih na temo bank se praviloma predstavljajo podatki o velikem znižanju obsega bančnih posojil gospodarstvu po nastopu krize. Bilance bank s sedežem v Sloveniji namreč prikazujejo upad tovrstnih posojil od 20,8 milijard evrov konec leta 2008 na vsega 9,3 milijarde (30.9.2016). Več kot 10-milijardno znižanje se tolmači kot pospešena vračila kreditov s strani naših podjetij in to praviloma zaradi slabe podpore bank ponovni gospodarski rasti. Seveda ni nobene dileme, da banke vse manj kreditirajo naše gospodarstvo, da je teh posojil že skoraj manj kot posojil gospodinjstvom, a razlogi za to znižanje so bolj kompleksni.

Nadaljujte z branjem→

• Trumpism Has Dealt a Mortal Blow to Orthodox Economics – INET
• Populists as Snake Oil Sellers – Chris Dillow
• America is Not Always Like the Rest of the World – Bank Underground
• Some Animals are More Equal than Others – Francesco Saraceno
• Are current trends in econ methodology just fads? – Noahpinion
• It’s Time to Discuss the Role of Exploitation in Profit – EconoSpeak
• GDP, Productivity, and Financial Performance – Dietrich Vollrath
• A Trade War Against China Might Be a Fight Trump Couldn’t Win – NYTimes
• Trumped Up Trade Policy – EconoSpeak
• On-demand: the new model economy – BNP Paribas
• An Analysis of the Labor Market for Uber’s Driver-Partners – Hall & Krueger
• Tax system struggles to cope with rise of gig economy – Financial Times
• The best ways to combat bias from Airbnb to eBay – Tim Harford

Dogajanja v zvezi z naročilom revizije investicijskega programa za drugi tir Koper – Divača in škandalozno slaba kvaliteta slednjega nehote odkrivata dve neprijetni dejstvi za naročnika. Prvič, da je bil projekt drugi tir s strani vodje projekta DRI (Družba za razvoj infrastrukture) zelo nekompetentno, nepregledno, zavajajoče in “zelo bogato” pripravljen. In drugič, da je bila zato tudi revizija investicijskega programa namereno naročena izvajalcu, ki ni sposoben (sploh pa ne v zahtevanem 3-mesečnem roku in ob takšni ceni) narediti kvalitetne revizije, ter z namenom, da ta revizija ne bi mogla odkriti šlamparij iz investicijskega programa za drugi tir.

Zdi se, da so pri naročniku hoteli z “namerno nekvalitetno” revizijo projekta zgolj upravičiti prvotni zelo šlampasto pripravljen in napihnjen investicijski program. S čimer se potrjujejo tedanje bojazni številnih poznavalcev, da bo ministrstvo za infrastrukturo na javnem razpisu za revizijo investicijskega programa izbralo izvajalca, ki bo zgolj potrdil visoko vrednost projekta, kot ga “zakoličil” vodja projekta (DRI).

Nadaljujte z branjem→

Spodnja slika kaže razdelitev volilnih glasov na ameriških predsedniških volitvah glede na ekonomsko težo regij (delež v skupnem BDP). Clintonova je dobila veliko večino urbanih pokrajin z uspešnješim gospodarstvom, Trump je dobil “revnejše” pokrajine. Če je za Al Gora leta 2000 “glasovalo” 54% ameriškega BDP je za Clintonovo glasovalo kar 64% amerikega BDP. Drugače rečeno, Clinotonova, za katero je glasovala dobra polovica (večina) ameriških volilcev, je hkrati dobila glasove skoraj dveh tretjin vseh gospodarsko najmočnejših pokrajin. Za Trumpa je bila le ena tretjina BDP, vendar večina (elektorskih glasov) držav. Clintonova je osvojila večino gospodarsko močnih, Trump pa večino osiromašenih pokrajin.

Slika: Delež pokrajin v ameriškem BDP v 2015 in njihove pretežne volilne preference

Nadaljujte z branjem→

V družbi AXIS d.o.o. so skupaj zunanjimi sodelavci pregledali opravljeno analizo »Preveritev ocenjene vrednosti ter vse možne racionalizacije in optimizacije za projekt drugega tira nove železniške proge Divača – Koper«, ki jo je po naročilu ministrstva za infrastrukturo izdelala italijanska družba Geodata s.r.l. V tem krajšem zapisu (celotna revizija revizije je dostopna tukaj) je ocenjeno, kakšna je uporabna vrednost te revizije in ali je upravičila svoj namen. *

Nadaljujte z branjem→

Tadej Kotnik si je v zadnji kolumni v Financah dal duška s svojimi “krvniki”, ki so njemu in številnim drugim izbrisali podrejene obveznice, ter njihovimi pomagači, ki se zdaj bogato mastijo s svetovanjem ali preprodajanjem poceni prenesenih terjatev na DUTB. Morda se zdi njegov obračun malce rumen, toda glede večine povezav in “obljubljenih nagrad”, ki čakajo na realizacijo, ima tudi po mojih informacijah kar prav.

Glede nečesa pa vseeno mislim, da se Kotnik moti. Krvnike iz “domače trojke” in pomagače nekako enači s slovensko elito (pri tem imam v mislih tisto dejansko kapitalsko elito, ki odloča o stvareh v Sloveniji). Resda zdaj mlatijo veliko denarje ali jih kmalu bodo v dobro plačanih službah v tujini, toda ne pozabite, da je ta “domača trojka” v času bančne sanacije po bruseljsko-frankfurtskem diktatu delala proti interesom dejanske elite in ji prizadejala velikanske izgube. “Domača trojka” in njeni pomagači pač ne morejo biti elita, če so kolaborirali s “sovražnikom”, so kvečjemu “domači izdajalci”. S tem, in ne samo z retoriko, pa že imamo bogate izkušnje. Kljub utrpljenim bankrotom in razprodajam po kosih se je dejanska slovenska elita konsolidirala in začenja sistematično “čistiti”. Obračun z “domačimi izdajalci” se lepo kaže v dogajanju v DUTB in pokazal se bo tudi v bitki za viceguvernersko mesto ta konec tedna. Če kdo verjame, da imata Mitja Mavko in Igor Masten minimalne šanse, je simpatičen optimist. Ampak to je šele začetek.

Nadaljujte z branjem→

Mnogi so Trumpa zaradi njegovih infrastrukturnih načrtov že proglasili za keynesianca. Seveda takšni, ki nimajo veliko pojma o keynesianizmu oziroma ga mešajo z infrastrukturnimi naložbami. No, lahko bi ga imenovali bastardianskega keynesianca. Kajti Trumpov velik infrastrukturni program je v bistvu velik nateg, namenjen zgolj temu, da bi investitorjem drastično znižal davke in omogočil velike zaslužke (kot veste, Trump to dobro obvlada, saj zaradi izkazane bilančne izgube pred 18 leti nato 18 let ni plačeval davkov). Ampak v tem je Trumpov program dejansko podoben Junckerjevemu planu, še bolj pa Gašperšičevemu načrtu za gradnjo drugega tira Koper-Divača. Predvsem prvi in zadnji sta velik, pretkan nateg, namenjen prelivanju javnega denarja v zasebne žepe prek efektivne privatizacije infrastrukture.

Nadaljujte z branjem→

Huh, spoznanj mojih kolegov trgovinskih ekonomistov o negativnih stranskih učinkih globalizacije še ni konca. Če smo do zdaj izvedeli, da je velika izpostavljenost kitajskemu izvoznemu šoku po letu 2001 permanentno povečala brezposelnost (Autor, Dorn & Hanson, 2013 in 2016), zmanjšala stopnjo porok, zmanjšala rodnost in poslabšala življenjske pogoje otrokom v bolj prizadetih ameriških regijah (Autor, Dorn & Hanson, 2015) ter volilce prepričala, da volijo bolj ekstremne politike (Autor, Dorn & Hanson, 2016), zdaj spoznavamo, da je vplivala tudi na povečano smrtnost. Na Kitajskem prek učinka povečane onesnaženosti zraka na umrljivost otrok (Bombardini & Li, 2016), v ZDA pa, kot kaže še sveža študija Pierce & Schott (2016), prek učinka brezposelnosti predvsem na večjo stopnjo samomorilnosti med belo moško populacijo.

No, dobra novica je, da se je stopnja srčnih kapi s smrtnim izidom v bolj trgovinsko izpostavljenih regijah zmanjšala.

Nadaljujte z branjem→