• We Must Rethink Globalization, or Trumpism will Prevail – Thomas Piketty
• Globalization’s Last Gasp – Barry Eichengreen
• Nonsense on Privatization of Public Infrastructure – EconoSpeak
• Trump’s big infrastructure plan? It’s a trap. – The Washington Post
• Infrastructure Build or Privatization Scam? – Paul Krugman
• Coming to Terms with Trumponomics – The New Yorker
• The Panic of 1907 and the Birth of the Fed – Liberty Street Economics
• Implications of the Growth of the “Gig” Economy – Lael Brainard
• Labor theory of value: a primer – Branko Milanovic
• Ideology in economics – Stumbling and Mumbling
• There are two productivity puzzles – Patrick Schneider
• Who Is Responsible for a Declining Labor Share of Output? – Luigi Zingales

Malce kulturno in politično nekorekten, vendar dober vic:

Najnovije istraživanje Svjetske zdravstvene organizacije (WHO) je potvrdilo da se redovitom konzumacijom šunke, kobasice, slanine i čvaraka, uz čašu vina ili piva pri svakom obroku, smanjuje vjerojatnost da postanete islamski terorist za 99 %

Pred tedni smo lahko spremljali mini dramo, ko je majhna Valonija, regija v Belgiji, za nekaj dni blokirala in držala v šahu celo EU glede podpisa prostotrgovinskega sporazuma med EU in Kanado (CETA sporazum). Širom držav EU so se vrstili protesti proti CETA. Ker sva s kolegom Črtom Kostevcem preštudirala CETA sporazum in študije učinkov na posamezne države ter naredila analizo učinkov na slovensko gospodarstvo, vam lahko iz prve roke povem, da je CETA dokaj benigen sporazum. Sprostil bo še zadnjih nekaj odstotkov preostalih carin in omogočil podjetjem na obeh straneh, da enakopravno sodelujejo v postopkih javnih naročil, toda učinki bodo, milo rečeno, neznatni. V obdobju 10 do 20 let naj bi se BDP celotne EU zaradi tega sporazuma povečal med 0.02% in 0.08%, kar pomeni okrog dve tisočinki odstotka povečanja BDP na letni ravni. To je dejansko nič. Neopazno. Zakaj so torej Valonci in nasploh javno mnenje v Evropi tako močno proti CETA sporazumu? *

Nadaljujte z branjem→

Dnevnik je v soboto objavil prve izsledke naročene revizije projekta  drugi tir Koper – Divača (celoten naslov: Preveritev ocenjene vrednosti ter vse možne racionalizacije in optimizacije za projekt drugega tira nove železniške proge Divača – Koper), ki ga je za ministrstvo za infrastrukturo izdelala italijanska družba Geodata Engineering SpA. Vendar pa sta bili novinarki nekoliko površni pri interpretaciji izsledkov revizije, ali pa nista imeli vpogleda v celotni dokument (celotno zaključno poročilo lahko dobite tukaj).

Verjamem, da bodo strokovnjaki gradbene in tehnične stroke to revizijo podrobneje dali pod lupo, jaz bom na hitro navedel zgolj nekaj mojih razmislekov o opravljeni reviziji.

Nadaljujte z branjem→

To analizo Michaela Moora, zakaj bo Trump zmagal na volitvah, sem letos poleti (julija) povsem zgrešil. Moore je natanko, težje bi bolj natančno, navedel pet dejavnikov, zakaj bo Trump zmagal. Moore je pokazal, da ima bistveno več posluha za ljudi in analitičnih sposobnosti kot pa cel demokratski možganski trust, ki je delal na kampanji in ki je stal nekaj deset milijonov dolarjev. In Moore je pokazal, da ima bistveno več posluha in analitičnih sposobnosti kot vsi liberalni in zmerni ameriški mediji skupaj. Zdaj se morda zdi to pozno pogrevati. Vendar ni. Kajti Moore je navedel strukturne dejavnike (trajne narave), ne nekih prehodnih kapric, ki jih je mogoče s stotinami milijonov dolarjev vrednimi TV oglasi odpraviti, preglasiti ali zanikati.

Zamimivo je, da nihče od bogato plačanih pametnjakovičev iz Clintonovega volilnega štaba (ali pa Hillary Clinton osebno) ni resno vzel Moorove analize. Kar samo pove, kako zelo so bili odlepljeni od zemlje, od bede in frustracij belih “delavskih” volilcev v “rjastem pasu”, ki sta jim liberalizacija trgovine in globalizacija vzeli službe in dostojanstvo, demontaža socialne države pa golo eksistenco. Trump, pa naj bo še tak zagamani tepec in narcisistični norec, je to bedo čutil in jo tudi brutalno politično zlorabil.

Moorova analiza je Must read za vse, ki hočejo v prihodnje zmagati na ameriških predsedniških volitvah. Morali bodo stopiti ven iz svoje elitistične intelektualne srenje in ven iz svojih elitističnih resortov ter se poglobiti v to, kako njihovi volilci dejansko živijo.

Nadaljujte z branjem→

Ta teden sem slučajno ujel delček TV intervjuja z zunanjim ministrom Karlom Erjavcem, in sicer tisti del, kjer govori o drugem tiru. Erjavec je govoril, da so ga na nedavnem obisku v Južni Koreji najvišji predstavniki države spraševali o tem, kdaj bo drugi tir med Koprom in Divačo izgrajen, ker naj bi bil zelo pomemben za korejske logistične tokove v Evropo. Korejska podjetja se zanimajo za postavitev proizvodnih obratov v Sloveniji v podporo avtomobilskim tovarnam na Slovaškem in Poljski – če bo drugi tir seveda izgrajen. No, Erjavec je rekel, da mu je bilo nerodno, ker ni znal povedati, kdaj bo prišlo do začetka gradnje in kdaj bo drugi tir operativen. *

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

Objava novice o prodaji Merkurja v začetku septembra niti ni zbudila kakega zanimanja javnosti. Vsekakor je bila večje presenečenje informacija, da naj bi se za Merkur zanimala hrvaška družba Pevec. Informacije so še dokaj skope, nepotrjene, a poglejmo, kaj se pravzaprav prodaja in predvsem, zakaj do takšnih nakupov prihaja.

Nadaljujte z branjem→

Jonathan Pie: Brutalna stand-up analiza poraza Hillary Clinton

Robert Reich, nekoč minister za delo v Clintonovi vladi, zdaj pa profesor na Berkeleyu in avtor številnih knjig (nazadnje Saving Capitalism), brez dlake na jeziku piše, da bi moralo sedanje vodstvo Demokratske stranke odstopiti in stranko preoblikovati. Stran od stranke “nabiralke denarja”, k stranki, ki bo zmanjšala negotovost za preproste ljudi, jim zagotovila službe in višje plače. Preveč preprosto?

As a first step, I believe it necessary for the members and leadership of the Democratic National Committee to step down and be replaced by people who are determined to create a party that represents America – including all those who feel powerless and disenfranchised, and who have been left out of our politics and left behind in our economy.

The Democratic Party as it is now constituted has become a giant fundraising machine, too often reflecting the goals and values of the moneyed interests. This must change. The election of 2016 has repudiated it. We need a people’s party – a party capable of organizing and mobilizing Americans in opposition to Donald Trump’s Republican party, which is about to take over all three branches of the U.S. government. We need a New Democratic Party that will fight against intolerance and widening inequality.

Nadaljujte z branjem→