Evropski New Deal – Komentar programa Varoufakisovega DiEM25

Prejšnji teden sem bil zaprošen s strani slovenskega odbora Varoufakisovega gibanja DiEM25 za komentar programa Evropski New Deal. Spodaj je prezentacija (ki je v bistvu povzetek ključnih točk programa z nekaj mojimi komentarji, več sem jih povedal v živo). Ultra kratek komentar programa bi bil naslednji:

  • Dober in zanimiv program, komplementaren programom sodobnih političnih strank in z nekaj odličnimi predlogi,
  • Vendar pa politično zelo naiven:
    • Kako je mogoče demokratizirati odločanje v Evro območju, ko pa v monetarni uniji po definiciji ni nacionalne suverenosti ?!
    • Kako implementirati tak program brez močne lastne politične stranke, utrjene v domačih in v evropskem parlamentu ?

DiEM program

4 responses

  1. Problem Varufakisovega DiEM-a je, da razne naivneže poskuša držati v prepričanju, da se evro realistično da rešiti. V resnici bi se morali zavzeti za to, da se evro razgradi na kar se da najbolj kontroliran način. Ni smiselno, da bi države posamično (postopoma) zapuščale evro, ostale pa bodo proti njim iz gole užaljenosti uvajale neke protiukrepe (podobno kot pri Brexitu – z Američani so želeli trgovinski sporazum, z Britanci očitno ne?). Evro ni samo nedokončan projekt, pač pa tudi nima potenciala, da bi postal optimalno denarno območje. Poleg tega ni razloga, da bi Evropa hrepenela po “najmočnejši valuti sveta”. Mislim, da je zadnjič nekje v Švici imel Dr. Krugman neko predavanje, kjer je jasno povedal, da ljudje prevelik pomen pripisujejo ti. “glavni valuti”. Svedska krona danes v svetu ni alternativa dolarju, ampak zelo uspešno opravlja funkcijo pri razvoju švedskega gospodarstva (ki je precej vpeto v globalni svet). Če želimo rešitve moramo preskočiti Varufakisovo idejo in se začeti ukvarjati z razgradnjo euro-območja na dogovorni in mirni osnovi. Če bi ljudje vedeli, da je evro glavni krivec za krizo (Krugman jo je v knjigi poimenoval Evro-balon) in glavni krivec za počasnejše okrevanje, bi verjetno postopoma sprejeli idejo o povrnitvi nacionalnih valut.

    Poleg tega se mi zdi, da se populistično spet goni idejo o “zeleni prenovi”… EU bo tovrstna “zelena naivnost” stala že stotine milijard, nemška gospodinjstva pa plačujejo približno 2X več za elektriko kot Slovenci in skoraj 3X več kot Helsinki na Finskem (jedrska energija). Zakaj? Zato, da imajo danes 12,5% energije pokrite z OVE, oziroma da 18,2% elektrike dobijo iz sončne in vetrne energije (od tega sončni paneli samo 5,9). Da ne govorim o tem, da so se izpadi povečali na okoli 300X letno (včasih 2-3X letno) (vir: Dr. Rafael Mihalič). Pa da ne govorim o tem, da ne moremo določati kdaj sije sonce, kdaj piha veter in vse to zaenkrat regulira več kot polovični delež elektrike iz premoga (ko tega več ne bo?). Pa o investicijah v pametna omrežja, nove daljnovode nima smisla izgubljati besed. Niti o tem, da za vetrnice, ki bodo proizvedle enako količino elektrike, kot nuklearka porabimo 12X več betona in železa (cement za beton se dobiva iz petrolkoksa?). Danes Američani lepo doživljajo revolucijo v poceni energiji (fracking), Evropa pa državljane obremenjuje z drago energijo iz OVE.
    SKRATKA: Če bi se Evropa odločila za masovne investicije se ne splača stotin milijard zapraviti za investicije, ki bodo elektriko celo podražile, ampak naj raje denar zapravlja za pametnejše projekte (infrastruktura, železnice, energetska prenova stavb, socialna stanovanja…) Ampak to pa lahko v veliki meri naredijo tudi države same. Predvsem pa veliko lažje ob monetarni suverenosti.

    LPPT

  2. Se ne bi mogel bolj strinjati. zato sem na zadnjem slidu tudi navedel to opcijo postopne razgraditve evra in na predstavitvi povedal mehamnizem razgraditve najprej na “fleksibilne” nacionalne evre, nato pa prehod nazaj na domače imenovane valute. S koordinirano akcijo se to da narediti.

    Vzdržna prihodnost EU je možna le brez evra, predlogi o demokratizaciji vdenja evro območja pa so zgolj fantazije, skregane z logiko monetarne unije.

  3. Delim mnenje, da je evro zgrešen, v bistvu mešanje jabolk, hrušk, banan in še kaj drugega. Preseneča me Varufakis, saj nam je primer Grčije malce odprl oči. Žal dvomim v intelektualni nivo Cerarja, težko si predstavljam Jazbeca kot guvernerja. In Damijan je edini med ekonomisti, ki o tem na glas razmišlja. S tem je treba bolj v širino. Sam izkoristim vsako priložnost, da v debatah prepričujem ljudi.

  4. Hja, se moram oglasiti. Se sliši, kot da bi se v Sloveniji ustanavljala podružnica Le Penove Nacionalne fronte. A ni to malo passe’? Saj je Macron že zmagal na volitvah in poglejte sestavo njegove vlade. Zelo pisano, mogoče se bo iz tega rodilo kaj pozitivnega.
    Osebno mislim, da je v Evropi nastopil čas za pozitivno razmišljanje (kar je “slišal” tudi BDP) in Varufakis, čeprav kakor pravite naivno, se saj trudi obuditi klinično mrtvo evropsko levico k življenju in že zaradi tega ga cenim. Ali bo prišel v Ljubljano?

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: