Zakaj mora zakon o drugem tiru pasti

Zakon o drugem tiru, kateremu nasprotuje Svet za civilni nadzor projekta drugi tir in proti kateremu je stekla referendumska pobuda za zbiranje podpisov, je škodljiv za slovensko državo. Škodljiv je, ker ob nedefinirani vrednosti naložbe in brez resnega demokratičnega nadzora nad izvedbo projekta prinaša tudi fantomsko 2-člansko podjetje 2TDK kot investitorja, prek katerega bi se v finaciranje s “kapitalskimi vložki” (beri: dragimi krediti) lahko vključile zaledne države, predvsem Madžarska. Te “zaledne države” pa bi ob zelo visokem “donosu” (beri: bistveno višji obrestni meri, kot če se Republika Slovenija sama zadolži) dobile tudi koncesijo v koprskem pristanišču (najem pristaniških zmogljivosti), gradbena dela na drugem tiru in prioritetni položaj pri železniškem pretovoru (takšne so uradne zahteve Madžarske).

Gre torej za zakon, ki je škodljiv za Slovenijo tako iz vidika stroškov financiranja kot iz vidika strateških interesov slovenskega gospodarstva. Zato je tak zakon preprosto nesprejemljiv za slovenske državljane in slovensko gospodarstvo.

Če pade zakon o drugem tiru, pade tudi 2TDK kot investitor in odpadejo “zaledne države” s svojimi dragimi krediti in nesprejemljivi apetiti. Če pade zakon o drugem tiru, investitor postane Republika Slovenija, ki hkrati tudi nadomesti dražje “madžarske” kredite s cenejšimi, če se država zadolži na tujih finančnih trgih ali doma.

Kot pravi minister za infrastrukturo Peter Gašperšič v Dnevniku:

Napovedal je, da bo vlada projekt kljub temu nadaljevala, taka so namreč navodila predsednika vlade Cerarja. Če zakon pade, se bo na evropski razpis prijavila država Slovenija, a v tem primeru bo prijava manj verodostojna, je ocenil. »Ne bomo imeli definiranega investitorja, ne bo vključevanja zalednih držav in napovedanih kapitalskih vložkov,« je dejal.

Referendum o drugem tiru, ki bi omogočil, da ta vladni zakon o drugem tiru pade, postaja torej nuja.

Razen seveda, če se vlada v bojazni pred referendumom, ki se lahko sprevrže v referendum o zaupnici vladi in s tem v predvolilno kampanjo, ne odloči, da zakon samoiniciativno spremeni, tako da iz zakona izloči določbe glede 2TDK in glede možnosti udeležbe zalednih držav. Lahko pa se seveda odpove svojemu zakonu in dovoli, da v parlamentarno proceduro gre zakonski predlog, ki ga je oblikoval naš Svet.

Če vlada to dvoje naredi, ostaneta odprti samo še dve zahtevi našega Sveta:

  • znižanje investicijske vrednosti, in
  • izboljšanje transparentnosti in demokratičnega nadzora nad izvajanjem zakona.

One response

  1. Vse lepo in prav, saj Svet že dolgo nasprotuje vladnemu zakonu, tudi z referendumom, če je treba, ampak kaj bo konkretnega Svet storil, da se uveljavi predlagana pametnejša rešitev? In kaj bo konkretnega storila vlada, da kljub referendumu nadaljuje z aktivnostmi za izgradnjo nove proge Divača Koper?
    Mislim, da je za nadaljevanje dogovarjanj (dosedaj s figo v žepu z vladne strani) med istimi akterji prepozno. Spodobilo bi se, da se diskreditirani vladni pogajalci umaknejo in prepustijo nadaljevanje projekta novi, sposobnejši ekipi, če je pa vlada ni v stanju sestaviti, jo lahko predlaga Svet, ki konec koncev lahko sam oblikuje ekipo, ki bi z mandatom vlade izpeljala investicijo.

    Drago Babič

%d bloggers like this: