V Evropi smo vsaj dve desetletji jokali, kako zaostajamo za ZDA, kjer imajo Silicijevo dolino z vsoemi n-tisočimi inovativnimi podjetji, katerij invencije odkrije rizični kapital in iz njih naredi globalne gigante. In jokali smo, d aje Silicijeva dolina neponovljiva in da je usoda Evrope pač temu ustrezno bedna.

No, trendi so se spremenili. Kapital je vsaj tam od Skypa naprej opazil, da je v Evropi ogromen inovativni potencial in da mrgoli garažnih inovatorjev. In v zadnjih letih se je obseg naložb rizičnega in drugega kapitala v nove tehnološke projekte zelo okrepil – od leta 2013 do lani se je početveril: iz 5 mlr. evrov € na dobrih 19 mlr. €. Ob tem pa se je okrepil tudi obseg investicij na projekt, saj se je v istem času število krogov zbiranja kapitala manj kot podvojilo. Obseg posameznih poslov pa se premika od 2 proti 5 mio €.

Nadaljujte z branjem→

• 21st Century Trade Wars – Balistreri and Hillberry
• The Making of Lehman Brothers II – Simon Johnson
• Working Toward the Next Economic Paradigm 1 Mohamed A. El-Erian
• Republicans say they favor free markets. Yeah, right. – Washington Post
• Economists vs. Scientists on Long-Term Growth – Kenneth Rogoff
• Regional Consumption Responses and the Aggregate Fiscal Multiplier – Fed
• The dangers of pluralism in economics: the case of MMT – Simon Wren-Lewis
• Making Globalization Work – William Dudley
• A snippet on bounded rationality – Crooked Timber

Dan mi je polepšal članek v MIT Technology Review, ki se ukvarja s preprostim vprašanjem: Če so talenti (IQ) normalno porazdeljeni, zakaj potem tudi bogastvo / dohodki niso normalno porazdeljeni, pač pa v skladu s potenčno distribucijo (kjer se 80% premoženja / dohodkov koncentrira v rokah 20% populacije)? V naravi vidimo, da je IQ normalno porazdeljen okrog povprečne vrednosti 100 in praktično celotna populacija je znotraj intervala +/- standardne odklone in nihče nima IQ v višino 10,000 ali 1,000,000, medtem ko glede premoženja lahko vidima, da imajo nekateri milijardo-krat večje premoženje od povprečnega posameznika. In še naprej: zakaj najbolj nadarjeni ne postanejo tudi najbolj bogati? In zakaj najbolj bogati nimajo tudi superiornega talenta?

Odgovor je v faktorju sreče: uspeha ne determinirajo talent, trdo delo (oboje je normalno porazdeljeno), pač pa naključni (srečni) dogodki. Nekomu se je posrečilo, da se je rodil v premožno družino in podedoval bogastvo ali dobil boljše pogoje za izobraževanje in službo. Nekomu se je posrečilo, da je bil v pravem času na pravem mestu (v znanosti, umetnosti itd.). Nekomu se je zgodila inovacija kot splet naključja itd. O tem sem že nekajkrat pisal, predvsem kot reflekcijo ob knjigi Roberta H. Franka “Success and Luck: Good Fortune and the Myth of Meritocracy” (2016).

Nadaljujte z branjem→

Trumpova napoved uvedbe carin na uvoz jekla in aluminija, še prej pa na denimo uvoz pralnih strojev, je seveda problematična. Trumpov ukrep bo sicer – po izvedbeni plati – najbrž končal bolje kot podoben ukrep Georgea Busha mlajšega iz marca 2002, ko je uvedel začasne carine na uvoz jekla. Po uvedbi povračilnih ukrepov večine največjih trgovinskih partnerjev in po sprejeti negativni odločbi WTO, je Bush decembra 2003 moral te začasne carine na jeklo spet umakniti.

Trump si je tukaj izbral bolj modro pot, kar se izvedbe tiče. Pri uvedbi carin se namreč sklicuje na zelo reko uporabljen člen 232 iz Kennedyjevega zakona o povečanju trgovine iz leta 1962 (Trade Expansion Act), ki predsedniku omogoča enostransko uvedbo zaščitnih ukrepov, kadar je ogrožena nacionalna varnost. Ker so bile ZDA takrat glavna pobudnica začetka t.i. Kennedyjeve runde pogajanj v okviru GATT, je ta izjema postala del možnih izjem za članice GATT (sedaj WTO) v primeru pač, ko ocenijo, da bi povsem sproščena trgovina pri določenem proizvodu lahko ogrozila nacionalno varnost države. Kennedyjeva administracija je s temi izjemami takrat poskušala preprečiti, da bi severnoatlantske države zaveznice izvažale proizvode srednje in visoke tehnologije v nekdanjo Sovjetsko zvezo in njene satelite.

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

Pred dnevi sem objavil komentar argumentov gospodarstva proti dvigu plač javnih uslužbencev. Zahteve sindikatov javnega sektorja po dvigu plač za menda 10 in 15 odstotkov so seveda nerealne in neizvedljive, čeprav pa številke kažejo, da jo do določenega zaostajanja plač v tem segmentu zaposlenih vseeno prišlo. Za lažje razumevanje zahtev, prikazujem v nadaljevanju nekaj konkretnih podatkov, kaj se je v Sloveniji dogajalo s plačami zadnjih nekaj let ter tudi o gibanju števila zaposlenih. Pri tem gre za statistične podatke o povprečjih, ki razumljivo ne odražajo celotne problematike, vseeno pa nekaj več kot pa samo pavšalne številke, ki jih dnevno spremljamo. Nekaj težav je tudi s številom javnih uslužbencev, ki jih različne statistike merijo na različne načine. V tekstu je uporabljen uradni podatek SURS-a o številu zaposlenih v zasebnem in javnem sektorju.

Nadaljujte z branjem→

Drago Babič

Med obnovljive vire energije (OVE) štejemo dve vrsti energij – prva je neodvisna od vremena, zajema hidroenergijo (HE), ki je najpomembnejša predstavnica OVE,  geotermalno in energijo iz biomase. Druga skupina, imenovana tudi spremenljiva OVE, zajema vetrno energijo (VE), fotovoltaično (FVE) in koncentrirano sončno energijo (KSE), pri kateri z zrcali segrevamo posodo s talino do visokih temperatur, ki potem proizvaja paro, ki žene klasično turbino (kar v nadaljevanju ne bom podrobneje obdeloval zaradi majhnega deleža). Večinoma tako zajeto energijo pretvarjamo v električno energijo, razen pri biomasi in geotermalni energiji, ki jih uporabljamo tudi za ogrevanje. V nadaljevanju bom podrobneje obdelal samo uporabo za proizvodnjo električne energije, v pregledih ne bom zajel geotermalne in KSE, ki sta manj razširjeni obliki OVE. Glavna vira podatkov sta mednarodna medvladna agencija IRENA, ustanovljena pod okriljem OZN in Eurostat.

Nadaljujte z branjem→

Najbrž nad naslovom niste presenečeni. Niti nad slabo prikrito resnico, da “je bil cilj bogatih vedno finančno zasužnjiti revne in nato živeti od obresti na kredite, ki jih revni ne morejo vrniti. IMF pa tukaj igra vlogo hudičevega odvetnika.” Tako pač funkcionira ta svet. John Perkins, “ekonomski morilec” v službi ameriških vladnih agencij, je to lepo popisal v svoji knjigi.

Spodaj je transcript iz oddaje na RealNews, ki z enim izmed avtorjev raziskave (Lawrence King iz University of Massachusetts Amherst) na to temo razkriva načine, kako IMF načrtno škodi z napačnimi prisilnimi recepti državam, ki naj bi jim pomagal.

Nadaljujte z branjem→

V procesu razvoja industrijskih inovacij je splošno znana vrzel, popularno imenovana »dolina smrti«, kot posledica slabo razvitega financiranja industrijskih inovacij od ravni patenta do razvoja prototipa (od ravni TLR4 do ravni TLR7 na lestvici Technological Readiness Level) (glej sliko 1). V tej vrzeli propade večina tehnoloških inovacij, ker bodisi niso uspele pridobiti zadovoljivih virov financiranja, bodisi niso bile uspešne pri razvoju do ravni prototipa in pripravljenosti na poslovno komercializacijo. Ključen v tej razvojni stopnji je izpad virov financiranja. Medtem ko ima večina držav relativno dobro razvit in stabilen javno financiran sistem temeljnih raziskav na univerzah in inštitutih, ki načeloma privedejo do novih inovacij in patentov (do TLR4) in medtem ko so tudi podjetniška vlaganja v komercializacijo že razvitih prototipov (od ravni TRL7) v večini držav dokaj razvita, pa je problem v financiranju najbolj tvegane razvojne faze inovacij (razvoj od patenta do prototipa).

Slika 1: Vrzel v financiranju industrijskih inovacij (»dolina smrti«)

Nadaljujte z branjem→

• What Does a True Populism Look Like? It Looks Like the New Deal – Dani Rodrik
• The Economic Roots of the Rise of Trumpism – John Komlos
• On the link between US pay and productivity – Stansbury & Summers
• Some Thoughts About Economic Exposition in Math and Words – Tim Taylor
• In America’s absence, Japan takes lead on Asian free trade – Washington Post
• Should Hurricane Maria Be Modeled as a Positive Growth Shock? – Brad Setser
• Europeans should stop whining about their appreciating currency – FT Alphaville
• Bank bail-ins: Lessons from the Cypriot crisis – VoxEU
• The World-Wide Fama Puzzle Reversal – Econbrowser
• How internet giants damage the economy and society – Financial Times
• The market failures of Big Tech – Financial Times