Silicijeva dolina se seli tudi v Evropo

V Evropi smo vsaj dve desetletji jokali, kako zaostajamo za ZDA, kjer imajo Silicijevo dolino z vsoemi n-tisočimi inovativnimi podjetji, katerij invencije odkrije rizični kapital in iz njih naredi globalne gigante. In jokali smo, d aje Silicijeva dolina neponovljiva in da je usoda Evrope pač temu ustrezno bedna.

No, trendi so se spremenili. Kapital je vsaj tam od Skypa naprej opazil, da je v Evropi ogromen inovativni potencial in da mrgoli garažnih inovatorjev. In v zadnjih letih se je obseg naložb rizičnega in drugega kapitala v nove tehnološke projekte zelo okrepil – od leta 2013 do lani se je početveril: iz 5 mlr. evrov € na dobrih 19 mlr. €. Ob tem pa se je okrepil tudi obseg investicij na projekt, saj se je v istem času število krogov zbiranja kapitala manj kot podvojilo. Obseg posameznih poslov pa se premika od 2 proti 5 mio €.

VC-1

Ameriški trg je sicer še vedno daleč prvi s približno 80 mlr. dolarjev letnih naložb rizičnega kapitala v primerjavi z 20 mlr. € naložb v Evropi. Toda vrzel se zapira in, merjeno na prebivalca, sta Švedska in V. Britanija že dosegli polovico ameriške per capita vrednosti.

VC-2

Pomembno je poznati tudi strukturo teh tehnoloških naložb v Evropi. Pri nas popularno povezujejo naložbe v tehnološke projekte z raznimi kickstarteji, crowdfundingom in ostalimi platformami za množično financiranje. Vendar gre pri teh “masovkah” dejansko za peanuts tako po skupnem obsegu (le 700 mio € od skupno 19.2 mlr. € v 2017), kot tudi po obsegu financiranja po projektu. Večino (dve tretjini) tehnoloških naložb financirajo veliki investicijski skladi, preostalo tretjino pa velika podjetja (od Microsofta do Volkswagna), ki kupujejo startupe z obetajočimi invencijami.

VC-2a

Večina tehnoloških naložb v zadnjih letih je usmerjena v zelo tehnološke invencije, umetno inteligenco in tehnološke rešitve v finančnem sektorju, relativno malo pa v realnejši sektor (transport, industrija, živilska industrija, energetika). V storitvenih rešitvah oziroma aplikacijah je donos očitno večji kot v realnejših sektorjih. Zaradi česar seveda ne preseneča dejstvo, da je neko kitajsko podjetje, ki proizvaja peroksid kot osnovno dejavnost, bilo pripravljeno odšteti 1 milijardo dolarjev za nakup podjetja, ki producira aplikacije in risanke z “govorečim mačkom”.

VC-3

Se pa kljub temu hitro naraščajočemu trendu naložb v nove tehnološke projekte pri tem še vedno kaže tipična “dolina smrti” za inovatorje in za naložbenike v te projekte. Namreč, od startupov, ki v prvem krogu dobijo na trgu semenski, zagonski kapital, jih v drugo fazo financiranja pride le še četrtina. Nekateri med njimi se uspejo sami vzdržavati, velika večina pa jih propade. V tretji krog financiranja jih pride le še desetina, v četrtega manj kot 5%, v petega pa le še 1%. To je dokaj podobno stopnji uspešnosti ameriških startupov oziroma pravilu, da komercialno uspe le 1% vseh obetavnih invencij.

VC-4

Ob tem se seveda večina vpraša, zakaj se – ob tako nizki stopnji uspešnosti – investicijski skladi in rizični kapital tako zaganjajo v nove tehnološke projekte. Zakaj so pripravljeni vanje investirati desetine milijard evrov. Odgovor se skriva v spodnji sliki. Tisti, ki uspejo, so namreč gromozanski uspeh in več kot povrnejo ne samo vložek vanje, pač pa tudi vse zgrešene naložbe. V obdobju 2013-2017 je skupna vrednost podjetij, iz katerih so investitorji rizičnega kapitala “izstopili” (prodali naložbo), znašala dobrih 172 mlr. €, skupen finančni vložek v tem obdobju pa le slabih 62 mlr. €. Drugače rečeno, kljub vsem zgrešenim naložbam, so naložbeniki za vsak evro, investiran v nove tehnološke projekte, v povprečju zaslužili 3 evre. Nikjer drugje ni takšnih donosov.

VC-5

Tudi Slovenija ni ostala izvzeta iz tega naraščajoćega trenda naložb v nove tehnološke projekte. V zadnjih dveh letih je obseg letnih naložb v startupe narastel na okrog 100 mio €.

VC-Slovenija

Je pa ta znesek še vedno relativno majhen in hrati problematičen, saj večina tega kapitala pride iz tujine in v tujino se nato odselijo tudi stranski učinki in finančni učinki te naložbe. V Sloveniji potrebujemo nov sistemski vir financiranja tehnoloških projektov, denimo prek nekakšnega javnega sklada rizičnega kapitala, ki bo najprej zagotovil dovolj sredstev za vse projekte v pred-razvojni fazi, nato pa tudi, da bo večina učinkov iz komercializacije projektov ostala v Sloveniji.

____________

* Vir vseh slik, razen zadnje, je Dealroom.co Report for 2017. Vir zadnje slike je Svet kapitala (Delo).

%d bloggers like this: