If you want to gauge the state of relations between Beijing and Washington at year’s end, look at Chinese technology stocks.

Hong Kong’s Hang Seng Tech Index had a wild ride today, heading for the lowest close since its launch in 2020 before rallying. It’s still down 30% this year. That followed a third consecutive day of declines for shares of Chinese companies listed in the U.S., many of which are tech stocks.

The reason for the volatility is simple: renewed friction between the U.S. and China along the key fault-line of technology.

Key Reading

• • Biden Team Mulls New Clampdown on China’s Largest Chipmaker
  • China Health-Care, Tech Stocks Fall on U.S. Sanctions Escalation
  • Japan Approves $6.8 Billion Boost for Domestic Chip Industry
  • TSMC in Early-Stage Contact With Germany About Potential Plant
  • The World Is Dangerously Dependent on Taiwan for Semiconductors

Nadaljujte z branjem→

Moje včerajšnje predavanje o inflaciji in dilemah ekonomske politike na 5. Kongresu Slovenskega inštituta za revizijo. Izpostavljena je ključna dilema, ali naj glede na trende porasta inflacije centralne banke reagirajo hitro z zaostritvijo monetarne politike (z dvigom obrestnih mer, zaostritvijo kreditnih pogojev, zmanjšanjem likvidnosti) ali ostanejo potrpežljive. Če reagirajo prehitro in se izkaže, da so bili inflacijski pritiski le prehodne narave, bodo centralne banke po nepotrebnem ogrozile okrevanje po pandemiji. Odzivi glavnih treh centralnih bank so skladni z njihovo presojo problema inflacije na njihovem monetarnem področju, kjer so specifične tako razmere kot struktura inflacije:

• Bank of England, prenehanje odkupov obveznic in dvig vodilne obrestne mere iz 0.1% na 0.25%,
• Federal Reserve: napoved postopnega zmanjševanja odkupov obveznic do izteka v marcu 2022 in napoved možnih treh dvigov obrestne mere v 2022,
• ECB: napoved postopnega zmanjševanja odkupov obveznic do izteka v marcu 2022 (ko bi se program PEPP, vreden 1,850 milijard evrov, že itak iztekel), vendar napoved dviga odkupov v programu APP; brez napovedi možnosti dviga obrestnih mer pred letom 2023.

Se še spomnite, kakšen hit je bila ta pesem (enih sto let nazaj)? Vstopnica v svet Billyja Corgana via Siamese dreams, enega najboljših albumov zadnjih desetletij. Prvo leto moje zaposlitve in sem si končno lahko privoščil kupiti en Hi-fi, in ta plošček se je v njem (ob prvencu Radiohead, Nirvaninem Nevermind itd.) ogromno vrtel.

Moja muzika!

V Sloveniji imamo precejšnje težave z nataliteto, ki so se po letu 2017 spet zaostrile. Spodaj je del zapisa o rodnosti v Sloveniji, objavljenem na portalu Statističnega urada RS. V letu 2020 je bil naravni prirast najnižji po letu 1945. Seveda je na slednje vplivala predvsem visoka smrtnost zaradi Covid v zadnjem četrtletju 2020, vendarje naravni prirast prebivalstva že od leta 2017 naprej negativen. Stopnja rodnosti se je sicer med letom 2003 (ko je bila zgodovinsko najnižja) močno dvignila (iz 1.20 na 1.62), vendar pa po letu 2017 spet upada. Prav tako rapidno upada število rojenih otrok – od 2010 do 2020 se je zmanjšalo iz 10.9 na 8.9 otrok na tisoč prebivalcev.

Problem upadanja rodnosti pa ni samo v izumiranju slovenstva, pač pa tudi povsem ekonomski. Če število prebivalstva upada, začne stagnirati tudi gospodarska rast. Povečana produktivnost (BDP na prebivalca) namreč ne more kompenzirati upada števila prebivalcev, zaradi česar začne trendno upadati stopnja rasti BDP (zmnožek med rastjo BDP na prebivalca in številom prebivalcev). To je eden izmed glavnih razlogov gospodarske stagnacije Japonske. Za ZDA pa ocene kažejo, da je 70% padca v trendni rasti BDP mogoče pojasniti z nižjo demografijo (Vollrath, 2020).

Nekaj časa je ta problem upadajoče rodnosti mogoče nadomeščati s povečanimi imigracijami (tudi pri nas je bilo lani 13% otrok rojenim materam s tujim državljanstvom). Toda po določenem času, ko ta odstotek močno naraste, to lahko postane problematično iz vidika ohranjanja kulture in homogenosti prebivalstva ter porasta političnega populizma, kar se kaže v nekaterih zahodnih državah (pri nas pa “preventivno” na desnici). Problem rodnosti bo treba resno nasloviti in uvesti premišljene ukrepe za povečanje rodnosti (ob seveda ukrepih za spodbujanje imigracije ciljanih skupin prebivalstva, denimo s programi modrih kart).

Vir. Statistični urad RS

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

V zadnjih letih lahko zelo pogosto zasledimo pobude, kako bi morali aktivirati ogromne depozite prebivalstva, ki “mrtvi” ležijo na bankah in jaih nameniti za razvojne projekte Slovenije. S tem naj bi pospešili vlaganja države na primer v infrastrukturo in energetiko, na drugi strani pa bi prebivalci za svoja vložena sredstva dobivali več kot danes, ko jim neobrestovan denar na bankah najeda še inflacija. Pobude so seveda dobrodošle, razumejo se kot državotvorno dejanje in verjetno bi dosegle veliko podpore in zanimanja, a na žalost imajo tudi precej omejitev zaradi katerih bo praktična realizacijo kar težko izvedljiva. Poglejmo nekaj teh omejitev oz. dejavnikov, ki vplivajo na pripravo takih projektov.

Nadaljujte z branjem→

Stereotip, ja, seveda, ampak ne spomnim se boljše kombinacije v špageti vesternih 😀

Sergio Leone & Ennio Morricone, pa še Clint Eastwood zraven

Celoten svet se sooča z grozečimi nevarnostmi podnebnih sprememb. Dodatno k temu pa se Evropska unija sooča še z velikim razvojnim zaostajanjem za ZDA, tehnološko pa tudi za Kitajsko. Oboje, boj za omejitev podnebnih sprememb in tekma za tehnološko konkurenčnost, zahtevata povečane investicije EU držav. Nasproti pa jim stoji izjemno togo fiskalno pravilo.

Prvi razlog za zaostajanje je evrska kriza, ki je članice evro območja niso uspele razrešiti. Drugi razlog pa je uvedba Fiskalnega pakta iz začetka leta 2012, katerega namen je bil ozdraviti finance evrskih držav po finančni krizi, vendar jih je zaradi svoje nerazumne restriktivnosti še globlje pahnil v stagnacijo. In če ne bi bilo Maria Draghija na čelu ECB, najprej julija 2012 z izjavo »whatever it takes« in nato marca 2015 z lansiranjem programa odkupovanja državnih obveznic, ki je sprostil fiskalni pritisk na šibkejše evrske države, bi se gospodarska stagnacija zavlekla do začetka epidemije.

V prejšnjem desetletju so zaradi tega vse evrske države močno zmanjšale investicije kot delež v BDP. Tudi države, ki so imele zdrave javne finance in dovolj manevrskega prostora. Voditeljem EU in Evropske komisije je na oči padla računovodska siva mrena fiskalne konsolidacije, v kateri pa so pozabili na ključne zadeve – gospodarsko rast, delovna mesta, rast blaginje, tehnološki razvoj in podnebne spremembe.

Nadaljujte z branjem→

Sistem plač v javnem sektorju se je resnično izrodil v svoje nasprotje, v nesistematično zmedo. Nihče se v njem več ne počuti dobro. Vsi se počutijo podplačani. Kako razrešiti ta kaos?

Včeraj je v oddaji Tarča Boštjan Koritnik, minister za javno upravo, dal zelo smiseln predlog možne bodoče ureditve sistema plač v javnem sektorju:

• kot osnovo se vzame 4-5 primerljivih držav (denimo Avstrija, Nemčija, Belgija, Nizozemska),
• določijo se razmerja med različnimi profili zaposlitev na podlagi povprečja primerljivih držav,
• plače v plačnih razredih se določijo glede na razmerje med BDP na prebivalca v Sloveniji ter povprečjem BDP na prebivalca v primerljivih državah,
• dodatno: plače se letno korigirajo navgor na podlagi rasti produktivnosti (rasti BDP na prebivalca) v preteklem letu, pomnoženega s faktorjem, denimo 0.75 (da plače v javnem sektorju nekoliko zaostajajo za rastjo produktivnosti,  s čimer se tudi delno korigira za obdobja recesij, ko bi se plače sicer morale znižati, pa se ne)