Tale komentar je zelo na liniji z mojim današnjim predavanjem na Kongresu revizorjev, kjer sem govoril o inflaciji ter dilemah ekonomskih politik (v posebnem postu bom objavil prezentacijo).

Dilema monetarne politike je pač v trade-offu med prehitrim (ali premočnim) zaostrovanjem monetarne politike in povzročitvijo recesije. Če centralna banka ‘preveč’ zaostri’ denarno politiko in ‘prehitro’ dvigne obrestne mere, bi lahko povzročila, da bi se stroški zadolževanja za naložbe ali porabo dvignili do točke, ko se nove naložbe upočasnijo in povpraševanje potrošnikov usahne in pride do recesije. Če pa CB ne zmanjša in ne ustavi svojih denarnih injekcij in ne zviša obrestne mere, pa tvega, da visoka inflacija morda sploh ne bo več prehodna.

No, Roberts gre nato naprej z argumentiranjem, da je ta zgornja dilema lažna, ker CB s svojimi politikami itak nimajo vpliva na inflacijo, ker se slednja ustvarja drugje. Razen seveda, kot sem predstavil danes, če CB ekstremno zaostrijo monetarno politiko, kot je Paul Volcker v letih 1979-1982, in zapeljal ameriško gospodarstvo v dvojno recesijo, pri čemer se je brezposelnost šele leta 1987 spustila nazaj na raven iz leta 1979 .