Naravni prirast prebivalstva v 2020 najnižji po letu 1945

V Sloveniji imamo precejšnje težave z nataliteto, ki so se po letu 2017 spet zaostrile. Spodaj je del zapisa o rodnosti v Sloveniji, objavljenem na portalu Statističnega urada RS. V letu 2020 je bil naravni prirast najnižji po letu 1945. Seveda je na slednje vplivala predvsem visoka smrtnost zaradi Covid v zadnjem četrtletju 2020, vendarje naravni prirast prebivalstva že od leta 2017 naprej negativen. Stopnja rodnosti se je sicer med letom 2003 (ko je bila zgodovinsko najnižja) močno dvignila (iz 1.20 na 1.62), vendar pa po letu 2017 spet upada. Prav tako rapidno upada število rojenih otrok – od 2010 do 2020 se je zmanjšalo iz 10.9 na 8.9 otrok na tisoč prebivalcev.

Problem upadanja rodnosti pa ni samo v izumiranju slovenstva, pač pa tudi povsem ekonomski. Če število prebivalstva upada, začne stagnirati tudi gospodarska rast. Povečana produktivnost (BDP na prebivalca) namreč ne more kompenzirati upada števila prebivalcev, zaradi česar začne trendno upadati stopnja rasti BDP (zmnožek med rastjo BDP na prebivalca in številom prebivalcev). To je eden izmed glavnih razlogov gospodarske stagnacije Japonske. Za ZDA pa ocene kažejo, da je 70% padca v trendni rasti BDP mogoče pojasniti z nižjo demografijo (Vollrath, 2020).

Nekaj časa je ta problem upadajoče rodnosti mogoče nadomeščati s povečanimi imigracijami (tudi pri nas je bilo lani 13% otrok rojenim materam s tujim državljanstvom). Toda po določenem času, ko ta odstotek močno naraste, to lahko postane problematično iz vidika ohranjanja kulture in homogenosti prebivalstva ter porasta političnega populizma, kar se kaže v nekaterih zahodnih državah (pri nas pa “preventivno” na desnici). Problem rodnosti bo treba resno nasloviti in uvesti premišljene ukrepe za povečanje rodnosti (ob seveda ukrepih za spodbujanje imigracije ciljanih skupin prebivalstva, denimo s programi modrih kart).

Stopnja rodnostipng

Vir. Statistični urad RS

V 2020 se je v Sloveniji rodilo manj kot 19.000 otrok

V 2020 se je v Sloveniji rodilo 18.767 otrok, 561 (ali 2,9 %) manj kot v letu prej. Dečkov je bilo 9.693, deklic 9.074. Vrednost osnovnega kazalnika rodnosti, ki pove, koliko otrok povprečno se je rodilo v posameznem koledarskem letu na 1.000 prebivalcev, je bila v 2020 8,9 (v 2019: 9,3).

Naravni prirast v 2020 najnižji po letu 1945

Naravni prirast je bil v Sloveniji vsako leto od 2017 dalje ponovno negativen, saj je vsako leto umrlo več prebivalcev, kot se jih je rodilo. Epidemija covida-19 v 2020 in visoka umrljivost predvsem v novembru in decembru sta negativni naravni prirast še povečali: ta je v letu 2020 znašal –5.249 prebivalcev oz. –2,5 na 1.000 prebivalcev. To je bila najnižja vrednost naravnega prirasta v Sloveniji po letu 1945.

Rodnost v Sloveniji

Povprečna starost mater ob rojstvu otrok ostala enaka kot v 2019

Povprečna starost žensk ob rojstvu prvega otroka je bila v 2020 enaka kot v 2019: 29,6 leta. Tudi povprečna starost mater ob rojstvu vseh otrok je ostala enaka kot v 2019: 31,1 leta. Odločitev žensk, da odložijo rojstvo prvega otroka, je eden od razlogov, da rodnost v zadnjih letih upada.

Drugi razlog za to je zmanjševanje števila žensk v rodni dobi (15–49 let), to pa je posledica zmanjšanja rodnosti v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja. V zadnjem letu, od začetka do konca leta 2020, se število žensk v rodni dobi sicer ni zmanjšalo veliko, se je pa za 2.000 zmanjšalo število žensk v starosti od 25 do 34 let, ko je rodnost najvišja.

Celotna stopnja rodnosti v 2020: 1,60

Za prebivalstvo Slovenije je še vedno značilna t. i. zožena reprodukcija, kar pomeni, da se rodi premalo otrok, da bi se prebivalstvo obnavljalo po enostavni poti. Celotna stopnja rodnosti je za 2020 znašala 1,60. V 2020 je sorazmerno največ žensk rodilo pri starosti 29 in 30 let, medtem ko jih je v obdobju 1965–1985 rodilo največ pri starosti 20–24 let.

Matere 57 % v 2020 rojenih otrok niso bile poročene

Matere 8.166 otrok (43,5 %), rojenih v 2020, so bile poročene, matere 10.601 (56,5 %) v tem letu rojenega otroka pa neporočene. Povprečna starost poročenih mater (31,3 leta) je bila za 0,4 leta višja od povprečne starosti neporočenih mater (30,9 leta). Poročeni očetje so bili v povprečju stari 34,1 leta (2,8 leta starejši od poročene matere).

Med materami 13 % tujih državljank

Matere 2.462 otrok (13 %), rojenih v 2020 v Sloveniji, so bile tuje državljanke. Med temi je bilo največ državljank Bosne in Hercegovine (44 %); sledile so državljanke Kosova (18 %); državljank držav članic EU je bilo 11 %. Tuje državljanke, ki so v 2020 rodile v Sloveniji, so bile ob rojstvu otroka stare povprečno 29,4 leta ali za 2 leti mlajše od državljank Slovenije, ki so rodile v 2020.

Še nekaj zanimivosti o otrocih, rojenih v 202

Na dan se je rodilo povprečno 51 otrok (dva manj kot  v letu prej). Na delovni dan, od ponedeljka do petka, se je rodilo povprečno 55 otrok na dan, na soboto povprečno 10 otrok manj (45), na nedeljo pa 38 otrok. Leto 2020 je bilo prestopno in 29. februarja se je rodilo 28 otrok.

Od žensk, ki so v rodile v 2020, jih je 47 % rodilo prvič.

Kako se je spremenila rodnost med 1991 in 2020?

V letu 2020 se je rodilo 2.816 otrok manj kot v letu 1991. Takrat se je na 1.000 prebivalcev rodilo 10,8 otroka, v letu 2020 pa 2 otroka na 1.000 prebivalcev manj. Povprečna starost mater ob rojstvu otroka se je od 1991 povečala za 4,8 leta, ob rojstvu prvega otroka pa za 5,5 leta. Delež rojenih, katerih matere so bile ob njihovem rojstvu neporočene, se je od osamosvojitve Slovenije več kot podvojil.

Vir: Statistični urad RS

En odgovor

  1. V resnici je demografski problem Slovenije njen najhujši najtežji problem. Perverzija tega problema je, da so “stroški” tega problema desetletja nizki, ko pa udarijo posledice, jih je izjemno težko in predvsem z ukrepi na dolgi rok popravljati. Je problem, ki ga je zaradi svoje dolgoročnosti v naši liberalni na kratek rok naravnani družbi izjemno težko reševati.

    Pa to ni največji problem. Največji problem je, da je problem rodnosti v prvem planu predvsem problem vrednot in kulture in ne toliko materialni kar hočejo pokazati demografi, politiki in nekateri ekonomisti.

    Kaj mi je cilj v življenju? Ustvariti družino, potomce in se za to tudi žrtvovati, če je treba, ali se “fajn imet”. V tem je osnovni problem.

    Pri tem se vprašam ali si družba (naša, vsa zahodna in severno-vzhodnoazijska), ki ji ustvarjanje novega življenja ni več primarni cilj, sploh zasluži preživeti?

    Asimptota prebivalstvene funkcije ob 1.6 rodnosti (ceteris paribus priseljevanje) je itak nič.

    Zanimivo kako so ta problem začeli reševati Rusi. S krepitvijo ortodoksnega krščanstva in s tem posledično nekaga seta vrednot. Danes je rodnost belega ruskega prebivalstva bistveno višja kot je bila pred desetletjem (pa sicer še vedno prenizka za obnavljanje prebivalstva)

    Priseljevanje je rešitev dokler je obseg tujcev v državi pod 5%, ko se priseljeni razpršeni po državi in je asimilacija hitra in globoka. Ko ta % raste in se priseljenci začnejo koncentrirati nastane problem paralelnih družb. Problem je toliko hujši kolikor večje so kulturne ali če hočete civilizacijske razlike (npr med krščanstvom ali islamom) med matično populacijo in priseljenci, V tem primeru je imigracija (ki ima lahko sicer mnoge pozitivne lastnosti) dobesedno rak, ki lahko na koncu razkroji družbe. Problem je bistveno manj pereč v družbah kjer so v bistvu vsi migranti (ZDA) kot v družbah kjer narodi in kulture na nekem prostoru (za katerega so se po možnosti morali boriti) živijo že stoletja.

    Potencial konflikta med matično in imigrantsko kulturo je tukaj izjemen. In točno v tej situaciji je trenutno cela Evropa.

%d bloggers like this: