Moje včerajšnje predavanje o inflaciji in dilemah ekonomske politike na 5. Kongresu Slovenskega inštituta za revizijo. Izpostavljena je ključna dilema, ali naj glede na trende porasta inflacije centralne banke reagirajo hitro z zaostritvijo monetarne politike (z dvigom obrestnih mer, zaostritvijo kreditnih pogojev, zmanjšanjem likvidnosti) ali ostanejo potrpežljive. Če reagirajo prehitro in se izkaže, da so bili inflacijski pritiski le prehodne narave, bodo centralne banke po nepotrebnem ogrozile okrevanje po pandemiji. Odzivi glavnih treh centralnih bank so skladni z njihovo presojo problema inflacije na njihovem monetarnem področju, kjer so specifične tako razmere kot struktura inflacije:

• Bank of England, prenehanje odkupov obveznic in dvig vodilne obrestne mere iz 0.1% na 0.25%,
• Federal Reserve: napoved postopnega zmanjševanja odkupov obveznic do izteka v marcu 2022 in napoved možnih treh dvigov obrestne mere v 2022,
• ECB: napoved postopnega zmanjševanja odkupov obveznic do izteka v marcu 2022 (ko bi se program PEPP, vreden 1,850 milijard evrov, že itak iztekel), vendar napoved dviga odkupov v programu APP; brez napovedi možnosti dviga obrestnih mer pred letom 2023.