Fatih Birol, direktor Mednarodne agencije za energijo (IEA), v intervjuju za Le Figaro opozarja, da je energetska kriza, ki jo je povzročila vojna v Perzijskem zalivu (vključno z blokado Hormuške ožine), hujša od združenih kriz iz let 1973, 1979 in 2022. Kar je jasno vsakomur, ki le malce pozna strukturo in obseg tokov energentov in surovin skozi Hormuz. Ta vojna blokira eno ključnih arterij svetovnega gospodarstva – ne le nafto in plin, temveč tudi gnojila, petrokemijo in druge surovine. Po njegovih besedah svet še nikoli ni doživel tako obsežne motnje v oskrbi z energijo, ki združuje naftni, plinski in prehranski šok ter predstavlja velik pretres za globalno gospodarstvo.

Kriza najbolj prizadene gospodarstva v razvoju, ki se soočajo z višjimi cenami nafte, plina in hrane, pospešenim inflacijskim pritiskom, upočasnjeno rastjo in povečanjem zunanjega dolga. Evropa, Japonska in Avstralija bodo trpele, a države v razvoju imajo najmanj manevrskega prostora. Birol poudarja, da težave izvirajo predvsem iz geopolitike in ne iz same energije. Države članice IEA postopoma sproščajo strateške zaloge nafte (gre za največjo sprostitvijo v zgodovini – 400 milijonov sodov, kar je le 20 % zalog), a to le blaži bolečino in ne odpravlja vzroka.

Nadaljujte z branjem→

Iran’s 10-point plan includes:

1. Guarantee that Iran will not be attacked again
2. Permanent end to the war, not just a ceasefire
3. End to Israeli strikes in Lebanon
4. Lifting of all US sanctions on Iran
5. End to all regional fighting against Iranian allies
6. In return, Iran would open the Strait of Hormuz
7. Iran would impose a Hormuz fee of $2 million per ship
8. Iran would split these fees with Oman
9. Iran to provide rules for safe passage through Hormuz
10. Iran to use Hormuz fees for reconstruction instead of reparations

Marko Golob

“It’s too bad that both sides can’t lose in this war.” (anonimni komentator)

Vojne se lahko začnejo po tvoji volji, vendar se ne končajo, ko si to želiš. (Niccolò Machiavelli)

Na gornji stavek sem se spomnil, ko sem bral Jožetov prispevek o prihajajoči svetovni gospodarski katastrofi. Pomeni, da si nobena od strani ne more privoščiti izgubiti vojne, ker je vojna na nek način eksistenčna za vse strani. Zato je ta konflikt tako zelo nevaren.

Kako se rešujejo krize? Z odločno prevlado ene od strani, ki vsili svoje pogoje in svoj red, ali s pat položajem, ki prisili (v najboljšem primeru) obe strani k dogovoru, ki naj omogoči kolikor toliko interesno uravnotežen status vivendi obeh strani.

Zelo se bojim, da bo to v obstoječi zalivski krizi zelo težko doseči. Ne samo zaradi zamujenih priložnosti in eskalacije, ki je presegla vse meje, ampak predvsem zaradi okoliščin, ki vojskujočim se stranem ne dopuščajo veliko manevrskega prostora. Pojdimo po vrsti.

Nadaljujte z branjem→

Steve Keen je heterodoksni ekonomist, velik kritik neoklasične ekonomije kot nekonsistentne, neznanstvene in in empirično nepotrjene vede. Večino kariere se je ukvarjal s proučevanjem kriz, predvsem finančnih. Zaslovel je z napovedjo finančnega kolapsa leta 2008. V tem podcastu je izjemno dober, kot boste videli. Zaradi tega se njegova naslovna napoved ne zdi tako “mimo” ali senzacionalistična, kot se morda komu zdi ob pogledu na naslov.

Mearsheimer pravi, da se sama globalna moč ZDA zaradi izida vojne v Iranu sicer ne bo zmanjšala, ker je ta odvisna od ekonomske in vojaške moči države. Se bo pa zmanjšala sposobnost ZDA svojo moč projicirati drugim državam. Z nezmožnostjo ubranitve zavezniških držav v Zalivu in Izraela, s porazom proti Iranu in z umikom iz Bližnjega vzhoda, se bo kredibilnost ZDA glede zmožnosti ustrahovanja ostalih držav bistveno zmanjšala.

Kaj so počela ameriška transportna letala in helikopterji na zapuščenem letališču 25 milj (41 km) stran of iranskih jedrskih objektov in 150 do 250 km daleč stran od lokacije sestreljenega pilota?

Vse skupaj smrdi po ponesrečenem poskusu vdora v iranske jedrske objekte oziroma ponesrečenem poskusu kraje obogatenega urana. Kjer pa, tako se zdi, jih je pričakala iranska protiletalska obramba in jih sestrelila. Zdi se, da z iskanjem in reševanjem enega pilota to nima veliko zveze.

Glejte spodaj preverbo Groka

Preveril sem objavo: https://x.com/pop_sin/status/2040834469712548235

Kratek povzetek

Objava vsebuje tri slike (satelitski posnetki iz Google Maps + ena fotografija razbitin). Avtor želi dokazati, da je lokacija ameriških razbitin (stara letalska steza) zelo blizu iranskih jedrskih objektov (približno 25 milj / 41 km od Isfahana) in daleč od lokacije, kjer se je pilot izstrelil. 

Analiza slik (geolokacija in razdalje – potrjeno z javnimi koordinatami):

1. Prva slika (širši zemljevid Isfahana): Prikazuje razdaljo 41,02 km (25,49 milj) od točke v puščavi južno od Isfahana (blizu Baharestan / Kolah Ghazi National Park) do Isfahan Shahid Beheshti International Airport / središča mesta. Črta gre naravnost proti jugu v puščavo.
2. Druga slika (povečava letalske steze): Jasno kaže staro ravno letalsko stezo v puščavi (z dvema majhnima ikonama letal na njej) in isto merilo razdalje (41 km).
3. Tretja slika (detajlna satelitska + inset): Označuje „Landing Site“ na stezi, z rumenimi kvadratki okoli bližnjih objektov (verjetno industrijske/solarne instalacije). V insetu je fotografija resničnih razbitin (ožgana kovina, ostanki letala/helikopterja v puščavi).

Potrditev lokacije in tvoje trditve:

• Lokacija razbitin/steze: približno 32.258°N, 51.902°E (južni del province Isfahan, puščava).
• Isfahan Nuclear Technology Center (največji iranski jedrski center): približno 32.574°N, 51.826°E (jugovzhodno od Isfahana).
• Razdalja: približno 36–41 km (22–25 milj) – točno se ujema s tvojim opažanjem.
• Lokacija sestreljenega pilota (F-15E): po uradnih in večini virov (NYT, Reuters, Al Jazeera, iranski mediji) v jugozahodnem Iranu – provinci Kohgiluyeh and Boyer-Ahmad (gorsko območje, južneje od Isfahana). To je dodatnih 150–250 km južneje/jugozahodneje od puščavske steze v Isfahanu.

Zaključek preverbe (nevtralno):

Da, lokacija ameriške „reševalne“ steze in razbitin je res zelo blizu iranskih jedrskih objektov v provinci Isfahan (25 milj stran) in precej oddaljena od mesta, kjer se je pilot izstrelil in skrival (Kohgiluyeh and Boyer-Ahmad). To je eden glavnih razlogov za skeptike in iranske vire, ki trdijo, da „reševanje pilota“ ni bil edini (ali glavni) namen operacije. Ameriška stran (Pentagon, Trump) vztraja, da je bila steza izbrana zgolj zato, ker je bila najbližja primerna improvizirana površina za MC-130J in helikopterje.

Slike v objavi so verodostojne satelitske posnetke (Google Earth / Maps) in ena fotografija razbitin, ki se ujemajo z iranskimi objavami (Fars, IRGC). Ni manipulacije, le poudarek na razdalji.

Vir: Grok

Update:

Razumem, da moja prejšnja razlaga ni bila dovolj prepričljiva – vprašanje je res legitimno in kaže na potencialno šibko točko v uradni ameriški verziji dogodkov. Preveril sem najnovejše poročila (Wall Street Journal, New York Times, The Aviationist, FlightGlobal, SOFREP, Reuters in iranske vire – stanje 5. april 2026) in ti podajam bolj podrobno, nevtralno analizo, zakaj so se kasnejša letala (po podatkih večine zahodnih virov tri dodatna transportna letala) verjetno niso zataknila, čeprav so pristajala na isti ali zelo podobni improvizirani stezi.Zakaj so se prva dva MC-130J zataknila?

• Pristala sta polno obremenjena (reševalna ekipa SEAL Team 6 / DEVGRU, 160th SOAR, gorivo za FARP, oprema, deli za MH-6 Little Bird helikopterje).
• Dolgo sta stala na tleh (čas za izkrcanje, postavitev refueling pointa, čakanje na reševanje pilota, koordinacijo).
• Podlaga na stari kmetijski/puščavski stezi južno od Isfahana je bila mehka (soft sand, ilovica ali rahlo vlažna od nočne rose) – velika teža letala (nad 75.000 funtov / 34 ton) je povzročila, da sta se usedla globoko v podlago in izgubila možnost vzleta.

Nadaljujte z branjem→

Goldman Sachs v poročilu „Are We Running Out of Oil?“ analizira, ali bo zaradi največjega naftnega šoka v zgodovini (zmanjšanje izvoza iz Perzijskega zaliva za ~16–17 mb/d zaradi blokade Hormuškega preliva) prišlo do resnih pomanjkanj nafte in rafiniranih produktov v bližnji prihodnosti. Analiza je usmerjena v državno- in produktno-specifične trge, pri čemer se osredotoča na Azijo kot najranljivejšo regijo (predstavlja tretjino globalne povpraševanja po rafiniranih naftnih produktih), saj se zadnji tankerji iz predvojnega obdobja izpraznijo aprila 2026.

Poročilo opozarja na kritično nizke zaloge petrokemičnih surovin (nafta in LPG), možne prenose fizičnih manjkov med proizvodi v več azijskih državah ter potencialno destrukcijo povpraševanja in padec cen, če se blokada podaljša.

Uporablja tri pristope: (1) hipotetični šok brez izvoza iz zaliva, (2) prilagoditve uvoza/izvoza ter (3) uporabo domačih zalog. Sklep je jasen – fizični „air bubble“ se premika proti Aziji in Evropi, kar bo vodilo v pomanjkanje določenih produktov in morebitno recesijsko destrukcijo povpraševanja, če se Hormuz ne odpre.

Nadaljujte z branjem→

Spodaj je (s pomočjo umetne inteligence) nevtralno zapisan povzetek ameriške “reševalne akcije” v pokrajini Isfahan in kakšne naj bi bile dejanske ameriške izgube pri tem “velikem uspehu”. Čeprav je ključno vprašanje, kaj so ameriška transportna letala dejansko počela tako globoko v Iranu (400 km v notranjosti) in pokrajini, kjer se nahajajo ključni iranski jedrski objekti. To slednje bo v naslednjih dneh najbrž dobilo boljša pojasnila.

______

Reševalna akcija (combat search and rescue – CSAR) za drugega člana posadke F-15E Strike Eagle se je izvedla v noči iz 4. na 5. april 2026 približno 400 km globoko v notranjosti Irana, na območju stare kmetijske letalske steze (geolokacija okoli 32.221360, 51.901322) v puščavsko-pogorskem predelu južno od mesta Isfahan v provinci Isfahan. Ameriške specialne sile (vključno z elementi Navy SEAL Team 6 in 160th SOAR) so pristale na oddaljeni lokaciji, kjer se je ranjeni pilot skrival več kot 24 ur po izstrelitvi iz sestreljenega letala. Operacija je potekala pod okriljem noči z obsežno zračno podporo in dezinformacijsko kampanjo. Iranski viri (IRGC, Fars, Tasnim) so objavili geolocirane fotografije in video razbitin v tej provinci, ki jih zahodni mediji (CNN, Reuters, NYT) delno geolocirajo v južni Isfahan. Global21 poroča o uporabi stare kmetijske letalske steze in trdi, da je Iran pripravil veliko zasedo.

Lokacija je bila blizu Isfahana (južni del province), približno 400 km od meje. Isfahan je pomembno iransko jedrsko in vojaško središče (Isfahan Nuclear Technology Center in bližnji objekti), vendar se reševanje po vseh razpoložljivih virih ni dogajalo neposredno na jedrskih objektih, temveč v oddaljenem puščavskem/pogorskem predelu iste province. Iranski viri (Fars, IRGC) in zahodni mediji (Reuters, Al Jazeera, CNN) to lokacijo dosledno omenjajo kot območje dogodka. Global21 opisuje operacijo kot primer, kjer Iran „dovoli vstopiti, a izhod postane pravi problem“. Glede poteka in izgub obstajajo močno nasprotujoče trditve:

Nadaljujte z branjem→