Po izjemno visoki zmagi AfD na reginalnih volitvah v Sachsen-Anhalt se je še pospešil nacionalni trend kolapsa nemških tradicionalnih vodilnih strank (CDU/CSU, SDP, FDP) in se pospešil trend vzpona “populističnih” strank na obeh polih – AfD na desni ter Linke – BSW na levi strani. Zanimiva pa je bodoča simbioza obeh skrajnih polov – skrajne desnice in skrajne levice, ki bosta morali sodelovati že v Sachsen-Anhalt, nato pa na nacionalni ravni. Pa ne zato, ker bi bila naravna zaveznika, pač pa zato, ker bosta v to prisiljeni, saj AfD ne bo dobila partnerjev med tradicionalnimi strankami desne in leve sredine in se bo morala povezati s skrajno levico.

Res pa je, da se oba pola napajata iz istega bazena volilcev, ki je presegel polovico volilnega telesa (nezadovoljni z načinom “nereševanja” aktualnih problemov Nemčije in nemške vloge v EU) in da oba pola delita mnoge skupne točke (povečanje socialne varnosti in zmanjšanje neenakosti, prenehanje podpore Ukrajini, ponovna navezava diplomatskih in trgovinskih odnosov z Rusijo ter uvoza ruskega plina, konec Energiewende, katastrofalne za gospodarstvo in prebivalstvo itd.). 

Nemška politična prihodnost bo zato nujno modra z odtenki temno rdeče. In temu se bo težko izogniti. Sedanje vodilne stranke vztrajajo pri zanikanju problema (zmanjšana socialna varnost, podpora Ukrajini, vojna z Rusijo, Energiewende, podpora Izraelu) in nameravajo še okrepiti dosedanje politike. In to kljub temu, da temu nasprotuje večina volilnega telesa. Morda bodo v skrajni instanci posegle po prepovedi “ekstremnih” strank na obeh polih, vendar s tem seveda ne bodo rešile problema, ampak bodo kvečjemu privedle do političnih nemirov. 

Tradicinalne stranke pozabljajo, da se proti ekstremom najlažje boriš tako, da jim daš možnost vladanja, saj jih realnost hitro umiri in utiri v tradicionalne tirnice – stranka italijanske predsednice vlade Melonijeve je najboljši primer tega -, nakar jih kaznujejo nezadovoljni volilci. Eno so obljube, drugo so realne možnosti političnih in gospodarskih sprememb.

Res pa je, da je Nemčija po zadnjih dveh desetletjih katastrofalno slabih in neumnih politik zabredla tako globoko, da nujno potrebuje velik politični, energetski in gospodarski reset.