Kot poroča New York Times, odločitev Donalda Trumpa, da za zdaj odloži obsežno vojaško eskalacijo proti Iranu, ni posledica politične zadržanosti, temveč predvsem vojaških omejitev. Ključni razlog je hitro praznjenje ameriških zalog prestreznih raket Patriot in druge protizračne obrambe, ki so postale kritično potrebne za zaščito ameriških baz in zaveznikov na Bližnjem vzhodu. Pentagon opozarja, da bi večja ofenziva lahko pustila ameriške sile brez zadostne zaščite pred pričakovanim iranskim povračilnim odgovorom.

Po navedbah NY Times je predsednik združil ožji krog svetovalcev, ki so ga opozorili, da bi nova faza bombardiranja Irana prinesla bistveno več tveganj kot koristi. Poleg izčrpavanja zalog prestreznikov obstaja nevarnost širše regionalne vojne, ogrožanja ključnih zalivskih zaveznikov, motenj v svetovni oskrbi z energijo ter novih begunskih valov. V Washingtonu zato vse bolj prevladuje ocena, da bi bila cena eskalacije previsoka.

Posebej zgovoren je podatek, da so ZDA od začetka spopadov porabile že več kot 1.200 raket Patriot, katerih posamezna cena presega štiri milijone dolarjev. Zaloge so zato padle na raven, ki po ocenah vojaškega vrha že omejuje ameriško operativno sposobnost. Smrt treh ameriških vojakov v Jordaniji (gre za uradno številko, medtem ko so neuradne ocene bistveno višje), potem ko je iranska balistična raketa prebila protizračno obrambo, je dodatno pokazala, da je ameriški obrambni ščit povsem porozen.

Članek razkriva tudi pomembno politično spoznanje: intenzivnejši napadi Irana niso prisilili k popuščanju, temveč so okrepili notranjo kohezijo države. Del Trumpovih svetovalcev ocenjuje, da bombardiranje dosega ravno nasprotni učinek od želenega, saj iranskemu vodstvu omogoča mobilizacijo prebivalstva okoli zunanje grožnje, medtem ko se pripravljenost za pogajanja zmanjšuje.

Namesto neposredne vojaške eskalacije Bela hiša ponovno daje večji poudarek kombinaciji gospodarskega pritiska, pomorske blokade in morebitnih prihodnjih pogajanj, čeprav za zdaj ni jasno, ali med stranema sploh potekajo resni diplomatski stiki.

Toda čeprav je Trump za zdaj odstopil od vojaške eskalacije in daje večji poudarek gospodarskemu pritisku, tudi ta strategija ne prinaša želenih učinkov. Ameriška pomorska blokada iranskih pristanišč je doslej dosegla le omejene rezultate, saj je Iran po junijskem memorandumu uspel obnoviti del izvoza nafte, predvsem na Kitajsko. Zaradi časovnega zamika pri dobavah bo učinek ponovne zaostritve sankcij viden šele čez nekaj mesecev, kar pomeni, da Washington trenutno nima niti učinkovitega vojaškega niti gospodarskega vzvoda za hitro spremembo iranskega ravnanja.

To seveda razkriva kritično ranljivost nekoč neomejene ameriške hegemonije, kot smo jo gledali v propagandnem filmu Top Gun in Zalivski vojni.

Pravi razlog, zakaj se je Trump nenadoma premislil glede nadaljevanja bombaške kampanje proti Iranu in izgovarjanje na kritično nizko raven zalog prestreznih raket (Patriot, THAAD), pa se skriva v spodnjih dveh zapisih o tem, kako močno so iranski povračilni napadi v zadnjih desetih dneh poškodovali ameriško vojaško opremo in orožje v regiji. Situacija se je po iranskih napadih in uničenju vojaških baz v Jordaniji tako zaostrila, da je ameriška vojska  morala umakniti vse lovce in leteče tankerje na letališča v Izrael. Tam pa seveda tudi niso na varnem pred iranskimi raketami.