Prehitro je še za veselje. Toda signali iz Nemčije vendarle kažejo, da se kurz nemške uradne politike obrača v prid uvedbe neke vrste evroobveznic. Seveda se ne bodo imenovale evroobveznice, ampak nekaj drugega, kar ne bi izdajalo vtisa, da Nemčija prevzema obveznosti za dolgove neodgovornih držav. In seveda ne bodo uvedene prav hitro. Toda prosto po Shakespearju, kakorkoli se bodo že imenovale te skupne evropske obveznice, pomembno je, da bodo odigrale vlogo, ki pritiče obveznicam suverene države, za katere jamči njena centralna banka. Nadaljujte z branjem
Category Archives: svet
Rezanje evro popkovine ali zakaj sme evro danes propasti
Igor Masten
Kolikšna je verjetnost razpada evro območja, je danes eno najbolj zanimivih vprašanj, na katero je verjetno toliko odgovorov, kolikor je nas samih. Ne vem, kolikšna je ta verjetnost. Če pa razpad evro območja razumemo v najširšem smislu, tj. kot izstop vsaj ene izmed sedanjih članic evro območja, potem lahko rečem, da je ta verjetnost vsekakor najvišja doslej. Kot vemo, so evropske države skupaj z Evropsko centralno banko (ECB) od pomladi 2010, ko je izbruhnila grška dolžniška kriza, sprejele več ukrepov neposredne in posredno pomoči v krizi najbolj prizadetim državam. Pokazal bom, da se je najvišja stopnja verjetnosti izstopa ene ali več držav iz evro območja dosegla ravno zaradi teh ukrepov. Ukrepi, ki so bili deklarativno sprejeti za preprečitev razpada evro območja, so torej verjetnost nastopa ravno tega povečali in ne zmanjšali. * Nadaljujte z branjem
Argentinski recept za Grčijo morda ne bo užiten
Medtem ko se politična situacija v Grčiji zaostruje in nakazuje možen odhod Grčije iz evro območja po junijskih volitvah, se veliko ameriških ekonomistov – na čelu s Paulom Krugmanom – navdušuje nad njenim bankrotom po argentinskem vzoru. Ameriški ekonomisti pravijo, da je za Grčijo to edina pot nazaj k rasti. Argentinski scenarij bankrota je za Grčijo seveda možna opcija, toda ne vem, če je to natanko tisto, kar si grški politiki in volilci z izstopom iz evra res predstavljajo. * Nadaljujte z branjem
Kako daleč od Argentine je Grčija?
Argentinski primer je v sodobni zgodovini znan kot eden izmed najbolj brutalnih bankrotov držav. Tik pred bankrotom, konec leta 2001, je Argentina doživela krvave demonstracije, masovni naval na banke, zamrznitev vseh bančnih računov. Naslednje leto po bankrotu je BDP upadel še za nadaljnjih 11%, brezposelnost se je povečala na 25%. Tuji vlagatelji so morali Argentini odpisati kar do 75% posojenega denarja. Nadaljujte z branjem
Bank run v Grčiji
Za večino finančnih kriz je značilen naval na banke (bank run). Tako je bilo pred desetletjem v Argentini (1991 – 2002), ki je okužila še sosednji Urugvaj (2002), prav pred kratkim pa denimo tudi v V. Britaniji (Northern Rock, 2007) in v ZDA (Bear Stearns, 2008). V zadnjih dveh letih se izrazit naval na banke dogaja tudi v Grčiji, kjer se je naval v zadnjih mesecih močno ojačal.
Koliko bi Slovenijo stal izstop Grčije iz evra?
Bruseljski CEPS je v kratki analizi ‘Grexit’: Who would pay for it? izračunal, koliko bi izstop Grčije iz evra stal evro območje. Ocene so nekoliko nižje od ocen, ki so zaokrožile prejšnji teden po kuloarjih Evropske komisije. CEPS ocenjuje, da znaša skupna izpostavljenost držav evro območja do Grčije konec leta 2011 dobrih €372 milijard, medtem ko je bila neuradna ocena med uradniki evropske komisije okrog €500 milijard. Nadaljujte z branjem
Nas čaka japonsko “izgubljeno desetletje”?
Obeti gospodarske rasti za Slovenijo so slabi. Napoved EBRD iz prejšnjega tedna ter dananšnja napoved OECD kažeta, da se bo recesija letos še poglobila, drugo leto pa nadaljevala. OECD nam za letos napoveduje padec BDP za 2%, za naslednje leto pa še za dodatnih 0.4%. Skupna domača potrošnja letos se bo realno zmanjšala 4%, najbolj na račun investicij, ki se bodo skrčile še četrto leto zapored, in sicer letos kar za 4.6 %. Domača zasebna potrošnja se bo zmanjšala za 2.1%, državna pa za 3.5%. Ti podatki kažejo, da zahajamo v strukturno krizo, ki nakazuje dolgo japonsko “izgubljeno desetletje”. Nadaljujte z branjem
Francoski amandma fiskalnemu paktu ter losov test fiskalne politike
Igor Masten
Francija se je odločila, da Evropskega fiskalnega pakta ne bo ratificirala, dokler se ta ne bo dopolnil z določili o rasti. Večina komentatorjev to razume kot zasuk od evropske politike konsolidacije javnih financ. Vendar ni. Francoski predlog ima nek ekonomski smisel, saj utegne, v kolikor bo spretno izveden, še ojačati proces javnofinančne konsolidacije, ne da bi pri tem bilo kaj posebnega za rast sploh narediti. Sicer ne vem ali imajo francoski socialisti točno to v mislih, vendar to ni važno. Važen je končni učinek. * Nadaljujte z branjem
Grška drama in mehčanje Angele Merkel
Panika na finančnih trgih ter mrzlično sestankovanje tehnokratov na relaciji Frankfurt – Bruselj po grški politični pat poziciji izdaja videz, da je situacija zelo resna. Dramatična. Pa vendarle gre pri tej grški zgodbi morda bolj za dajanje vtisa dramatičnosti kot pa za resnično dramo. Naj povem že na začetku, verjetnost za grški odhod iz evra je minimalna. Ni pa seveda povsem neverjetna. * Nadaljujte z branjem
Zakaj Nemčija potrebuje Grčijo?
Špekulacije o odhodu Grčije iz evra so – prejkone – samo špekulacije. Grški odhod iz evra ni v interesu nikogar. Ne Grčije, ki bi ji sledila gospodarska katastrofa jedrskih razsežnosti. Ne EU kot celote, ki bi ji zaradi tega potencialno nastali stroški v višini 500 mio evrov. Pa tudi Nemčiji ne. Nadaljujte z branjem
DAMIJAN blog 
You must be logged in to post a comment.