Splošna opozorilna stavka javnega sektorja v sredo je bila eno izmed najbolj bolno groteskih dejanj v samostojni Sloveniji. Situacija me spominja na lopova, ki je ukradel zlato uro, nato pa joka in gladovno štrajka, ko ga zasačijo in mu jo odvzamejo. Zaposleni v javnem sektorju smo od leta 2008 naprej po zaslugi Virantove plačne reforme dobili skupaj za milijardo evrov več v obliki povišanih plač. To je zaradi usklajevanja s plačami dodatno spodbudilo rast pokojnin prav tako za eno milijardo evrov, pa tudi rast nekaterih socialnih transferjev. Ker ni bilo pokritja v prihodkih proračuna za te povečane izdatke, se je zanje morala država zadolžiti v tujini. In zdaj, ko je država na kolenih prav zaradi zadolževanja za te nerazumne zadeve, sindikati v javnem sektorju protestirajo, ker se jim delno jemlje, kar so neupravičeno pridobili v času krize! Štrajkajoči, kje imate obraz? Kako lahko pogledate v oči zaposlenih v gospodarstvu, ki te vaše povišane plače in pokojnine odplačujejo? * Nadaljujte z branjem
Category Archives: gospodarstvo
Je konkurenčnost “brez veze”?
Vedno znova se prisrčno nasmejem, ko preberem kakšno pavšalno izjavo profesorja Mencingerja. V zadnjem času sta me zelo zabavali dve njegovi izjavi. Nekaj tednov nazaj mi je prišel pod roko zeleni zvežčič Gospodarska gibanja, ki ga izdaja EIPF d.o.o. Običajno ga le na hitro prelistam, tokrat pa se mi je pogled ustavil na uvodnem sestavku izpod peresa profesorja Mencingerja o pomenu koncepta konkurenčnosti za gospodarski razvoj. * Nadaljujte z branjem
Zakaj se v letu 2011 nismo nikamor premaknili?
Leto 2009 je bilo za Slovenijo z vidika konkurenčnosti katastrofalno. To se je pokazalo tako v hudem padcu BDP (za 8%) kot seveda v hudem padcu na večini lestvic konkurečnosti, ki merijo učinkovitost poslovnega okolja v državi. Na lestvici IMD za leto 2010 je Slovenija med 58 državami, zajetimi v analizi, padla za neverjetnih 20 mest. Na lestvici World Economic Forum (WEF) pa je Slovenija v letu 2010 padla za osem mest (iz 37. na 45. mesto). * Nadaljujte z branjem
Zakaj države bankrotirajo in zakaj jih je tako težko rešiti?
Megan McArdle je nedavno v reviji Atlantic objavila zanimiv članek o bankrotih podjetij in zakaj se bankrotu tako težko izognejo. Kot glavni primer je vzela »The Big Three«, veliko trojico ameriških avtomobilskih podjetij iz Detroita ter njihove vzpone in padce v zadnjih treh desetletjih. Denimo General Motors (GM) je od časov avtomobilskega velikana v 1960. letih stalno nazadoval v primerjavi z japonskimi in nemškimi konkurenti, pri tem trendnem upadanju pa je nihal med izmenjujočimi se kriznimi in ugodnejšimi obdobji. Od velikanskega dobička v letih pred sedanjo krizo pa do bankrota leta 2008 je minilo samo 5 let.* Nadaljujte z branjem
Slovenija v recesiji že lani – Okrevanje bo dolgotrajno in boleče
Državni statistični urad je danes sporočil, da se je leta 2011 po prvih ocenah bruto domači proizvod (BDP) v Sloveniji realno zmanjšal za 0,2 odstotka. V zadnjem četrtletju lani pa se je obseg BDP v primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2010 zmanjšal za 2,8 odstotka. Te ocene o ponovnem zdrsu Slovenije v recesijo so bile pričakovane. Po negativni rasti BDP v tretjem četrtletju je bilo glede na trende držav v evro območju, ki so naše največje zunanjetrgovinske partnerice, bilo mogoče pričakovati padec BDP tudi v četrtem četrtletju . Nekoliko presenetljiv je le dramatičen obseg upada gospodarske aktivnosti v zadnjem četrtletju, zaradi česar je celotno leto 2011 negativno. Nadaljujte z branjem
Instrumentalistično o tehnološkem razvoju – Zakaj povečevanje vlaganj v R&R ne pomaga
Pri nas na vlaganja v R&R, raziskave in razvoj, gledamo zelo instrumentalistično, češ da bo to samodejno dvignilo tehnološki razvoj. Toda delež javnih izdatkov v R&R lahko dvignemo tudi na 10 odstotkov BDP (namesto samo na nekoč ciljni Lizbonski delež v višini 1 odstotka), pa se s stanjem razvoja tehnologije ter inovativnosti gospodarstva ne bo nič bistvenega spremenilo. Le več univerz, inštitutov in raznih centrov odličnosti bomo imeli. Nadaljujte z branjem
Prodati NLB za 1 evro?
Denimo, da ste odgovoren lastnik NLB in da imate v sedanji situaciji na izbiro dve opciji glede reševanja NLB: državna dokapitalizacija v višini 420 milijonov evrov (in nato še vsaj enkrat ali dvakrat toliko) ali prodaja NLB za 1 evro? Za katero opcijo bi se odločili? Ni se treba takoj izjasniti. Preberite do konca. * Nadaljujte z branjem
Se nam lahko zgodi Grčija?
Grčija je po Islandiji druga država v Evropi in prva med članicami evrskega območja, ki je v tej finančni krizi de facto bankrotirala. Islandijo so pokopale banke, okužene z ameriškimi drugorazrednimi vrednostnimi papirji. Grčijo pa na eni strani banke, na drugi strani pa ekscesno kratkoročno zadolževanje države zaradi nesorazmerno visoke javne porabe in posledična nesposobnost države, da bi sanirala banke. * Nadaljujte z branjem
Norost davčnih blagajn – Zakaj preprosto in poceni, če lahko zapleteno in drago
Ta vlada ima neverjeten talent za bedarije in za, oprostite izrazu, zajebavanje ljudi. Še posebej oziroma predvsem tistih, ki nekaj počnejo in poskušajo preživeti z delom svojih rok. Prioritete te vlade resnično spominjajo na talibanske metode. Namesto, da bi vlada reševala velike probleme ter uspešno blažila posledice finančne krize in denimo rešila finančni krč, ki ubija podjetja, se je lotila zajebavanja državljanov. Očitno je moto talibanov na oblasti, da je treba uničiti vsako zasebno dejavnost državljanov. Če ne s prepovedjo, pa s prohibitivno obdavčitvijo ali z nesorazmerno kompleksno regulacijo dejavnosti. Spomnite se samo butastega zakona o delu na črno in medsosedski pomoči. * Nadaljujte z branjem
Talibani so za podjetja hujši kot invazija kobilic
Se opravičujem. To kolumno sem prvotno nameraval na pisati na temo državnih talibanov, ki se ukvarjajo z iskanjem optimalnih kupcev za slovenskega trgovca. Toda v tem času so bili naši državni talibani še nekoliko bolj “uspešni” na drugem področju. Z nestrokovnim in prvenstveno političnim delovanjem, kar ustreza definiciji talibanov, so uspeli ne samo z državnim desantom zminirati tržno dokapitalizacijo NKBM na varšavski borzi, pač pa tudi poslabšati bonitetno oceno NKBM in s tem podražiti kredite za slovenske kreditojemalce.* Nadaljujte z branjem
You must be logged in to post a comment.