Talibani so za podjetja hujši kot invazija kobilic

Se opravičujem. To kolumno sem prvotno nameraval na pisati na temo državnih talibanov, ki se ukvarjajo z iskanjem optimalnih kupcev za slovenskega trgovca. Toda v tem času so bili naši državni talibani še nekoliko bolj “uspešni” na drugem področju. Z nestrokovnim in prvenstveno političnim delovanjem, kar ustreza definiciji talibanov, so uspeli ne samo z državnim desantom zminirati tržno dokapitalizacijo NKBM na varšavski borzi, pač pa tudi poslabšati bonitetno oceno NKBM in s tem podražiti kredite za slovenske kreditojemalce.*

Ampak dajmo se na kratko vrniti še dva koraka nazaja. Po izvedenem procesu privatizacije, ki je preferiral predvsem notranje lastnike in državna sklada Kad in Sod, kar je kasneje privedlo do mnogih procesov tajkunizacije, je bil eden največjih problemov slovenske tranzicije prav neučinkovito upravljanje s premoženjem v delni ali večinski državni lasti. Kad in Sod sta s spretnim usklajenim delovanjem (ATVP je seveda gledal stran vse do leta 2007) služila kot primarni politični vzvod za obvladovanje in kadrovanje v pomembnejših podjetij. Dokler je bila na oblasti LDS, je bila večina procesov kadrovanja in prodaj državnih deležev dobro prikrita, rotacije v vodstvih (upravah in nadzornih odborih) obeh skladov so potekale gladko in pod (ne)posrednim patronatom politike.

Zadeva se je začela lomiti v času, ko je leta 2000 Bajukova vlada nepričakovano za nekaj mesecev prevzela oblast (in je bilo denimo nujno na hitro prodati delež v Delu, da nad njim ne bi druga opcija dobila vpliva), ali ko je SLS dobila vpliv na Sod (in je denimo njen Anton Končnik leta 2002 netransparentno prodal delnice Uniona Laškemu) ter ko je leta 2004 oblast prevzela Janševa vlada. Janševa vlada je te vzvode obvladovanja gospodarstva prek Andrijane Starina Kosem (ASK) in njenih poslušnih kmetov Toplaka (Kad) in Pogačnika (Sod) seveda brutalno izkoristila za cunami kadrovskih zamenjav in netransparentnih prodaj državnih deležev.

Vrh procesa je bil znameniti sestanek pri predsedniku vlade avgusta 2005, kjer je bil dogovorjen posel o prodaji Mercatorja Laškemu in Istrabenzu v zamenjavo za pridobitev vladnega vpliva v časopisu Delo. (Ker pričakujem, da bodo v Janševi SDS besno zanikali pogovor na to temo na tem sestanku, naj samo opomnim, da o tem sestanku obstaja uradni zapisnik ter pričanje ASK in Boška Šrota o “neuradnem” dogovoru).

Ta “posel” glede Mercatorja je karakterističen, ker ponazarja vse možne napake, ki jih lahko država kot upravljalec naredi pri svojem upravljanju državnega premoženja. Prvič, posel je bil eksplicitno politično dogovorjen. Drugič, oba državna sklada Kad in Sod sta kot prodajalca Mercator prodala netransparentno brez javnega postopka prodaje najboljšemu ponudniku. Tretjič, prodajo sta izvedla neusklajeno in brez želje pridobiti prevzemno premijo za prodajo kontrolnega deleža. Četrtič, pred prodajo sta Mercator najprej še dodatno dokapitalizirala in v ta namen najela kredite pri bankah. In petič, obema kupcema sta celo odobrila ugodne kredite za nakup Mercatorja. Gre za tipičen talibanski način upravljanja z državnim premoženjem. Posledica tega “posla desetletja” je, da je bil (1) javni interes s tem materialno oškodovan (zaradi slabšega izkupička od prodaje), hkrati pa je s tem prišlo do (2) oblikovanja škodljive vertikalne integracije med živilskimi in trgovskimi podjetji ter do (3) spodletele tajkunizacije v Laškem in Istrabenzu in posledično do (4) sedanje razprodaje Mercatorja.

Da se razumemo, posel glede Mercatorja v času Janševe vlade je le vrhnji del ledene gore talibanskega upravljanja z državnim premoženjem v celotnem obdobju tranzicije. Da bi se takemu talibanskemu načinu upravljanja izognili, smo leta 2005 v tedanjem odboru za reforme pripravili predloge za transparenten način umika države iz gospodarstva ter za bolj transparentno upravljanje državnega premoženja. Večina predlogov, razen kotacije Triglava na borzi in polovične privatizacije NKBM, seveda ni bila izvedenih. Zaradi teh izkušenj s talibanskim upravljanjem državnega premoženja z novo vlado ni bilo mogoče pričakovati izboljšanja upravljanja. Obe novi vodstvi Kad in Sod s politično preverjenima kadroma še iz časa LDS ter sestava njunih nadzornih oziroma upravnih odborov je nakazala, v katero smer klientelističnega kadrovanja bo ubrala nova vlada. Vlada je sicer poskusila spustiti precej megle z oblikovanjem kadrovsko akreditacijskega sveta KAS, ki pa je le evidentiral možne kandidate za člane nadzornih svetov, izbira nadzornikov pa je še vedno potekala izključno na nivoju politike in obeh državnih skladov.

Prav zaradi teh procesov je nekaj upanja vzbudil proces vključevanja Slovenije v OECD, ki je kot enega ključnih pogojev za vstop zahteval bolj učinkovito in centralizirano ureditev procesov upravljanja državnega premoženja. Načeloma je to pomenilo, da država po skandinavskem vzoru ustanovi agencijo za upravljanje z državnim premoženjem, ki bo neodvisna od politike in le v skladu s sektorskimi politikami centralizirano upravljala državne naložbe. Vsi, ki smo tako ali drugače prek strokovnih služb vlade pri tem sodelovali, smo delali v tem duhu. Jaz sem si prizadeval, da bi ta agencija dobila podoben neodvisen status kot banka Slovenije in da bi na predlog predsednika države šefa agencije imenoval državni zbor.

Seveda, bili smo naivni. Vlada je na “transparentnem” razpisu izbrala skupek strokovno povsem neznanih in neizkušenih vrhovnih upravljalcev, ki česa takšnega v življenju še od blizu niso videli. Kompetence Dagmar Komar denimo segajo v kabinet predsednika uprave Zavarovalnice Triglav v času Jožeta Leniča ter kasneje v delovanje kot “krta”, ki je iz Triglava prenašal informacije levi opciji. Tako je iz te dobre ideja nastala najbolj talibanska inštitucija v skladu s svetlo slovensko tradicijo. AUKN je s svojo ekipo kmalu postala skrajna talibanska veja že tako talibanskega finančnega ministrstva.

AUKN v kratki zgodovini do sedaj krasijo le velike doze nekompetentnosti, izjemne politične poslušnosti finančnemu ministru ter skrajnega politično motiviranega talibanskega načina “upravljanja”. Njen stil delovanja so depeše (v komunstičnem stilu) upravam in nazdzornim svetom podjetij, kako naj ravnajo ali glasujejo v konkretnih primerih. Sredstvo za dosego ciljev so rokohitrske menjave nadzornih svetov ali grožnje z njimi ter enako rokohitrske spremembe statutov podjetij v državni lasti, ki nekatere ključne poslovodne odločitve prenašajo neposredno na AUKN. Pod AUKN smo doživeli zamenjave v nadozornem svetu HSE, ki so omogočile nadaljevanje projekta TEŠ 6. Doživeli smo pritiske na uprave obeh državnih bank glede dokapitalizacij in strategij poslovanja. Doživeli smo depeše, katera podjetja v državni lasti morajo namesto države dokapitalizirati NKBM.

Zdaj nas čaka še boj za prevlado pri obvladovanju državnega premoženja s Kad in Sod in številne kadrovske zamenjave. Gre za boj med staro pro-udbovsko talibansko linijo in mlajšo Jamnikovo linijo, ki izhaja iz nekdanjih kadrov Kad in Sod ter se v dobršni meri pokriva z razvpitim omrežjem Yes. Dejansko gre za boj za prevlado med dvema frakcijama znotraj SD. Frčalo bo perje. Videli bomo ali bo zmagal Križanič ali Jamnik.

Kar je seveda katastrofalno z vidika upravljanja državnega premoženja. Obe frakciji zasledujeta zgolj svoje klientelistične interese in obe delata veliko škodo gospodarstvu. Obe uničujeta ugled Slovenije in odganjata tuje investitorje in zmanjšujeta vrednost državnega premoženja. S to razliko, da Jamnikova linija stvari počne bolj uglajeno in sofisticirano (primer Mercatorja), Križaničeva linija pa z macolo in tanki, če je treba. Križaničeva linija prek AUKN se zaenkrat zdi nekoliko bolj škodljiva, kar se je pokazalo v zapozneli dokapitalizaciji NLB ter v znižanju bonitetne ocene za NKBM, ki bo prizadela slovenske kreditojemalce.

Dokler bo država lastnik v podjetjih, bodo talibani lomastili po njih in jih uničevali. Desni ali levi (oziroma natančneje: bolj ali manj ortodoksna frakcija enih ali drugih).

_____
* članek je izvirno objavljen v Financah

3 responses

  1. 🙂 nadaljevanka v kateri so vsi njeni deli enako kvalitetni.
    kako je že šlo s talibi in sekanjem gozda v Afganistanu? In doma, s kurjenjem drv, logističnimi velecentri, pozidavo za nakupovalne konglomerate s hektarji asfalta in žarometi v noč, avtocecstami po rodovitni ravnici,.. v deželici, ki jo že najmanjša kriza surovin (jo napovedujejo gospodje ugledneži, kot napovedujejo bankrot ZDA – upam, da se nekomu ne bo Mencinger zataknil globoko v sapniku, da velesila ni takrat bankrotirala, kot je ata Mencinger napovedal ni krivo njegovo neznanje ekonomije, temveč je zasluga ameriških letalonosilk) narediti za dvorišče lačnih bedakov, ki vrtajo luknje v pregreti asfalt, da zasadijo flanco solate – lačni bomo, če ne razumemo profesorjev z biotehnike, ki so zadnji dve leti končno(!) ugotovili, da so talibani v sloveniji pozidali njive s pšenico… talibani vodeni z ekonomisti, tulečimi naša prihodnjost je skurjenje drv, bioplinarne na hrano, logistika od lendave do veleluke koper in podobne talibanizme vseh talibanizmov..nikjer pa nič o skrimnem, učiti se, študirati, razumeti naučeno,..eh, tega ni v konceptu profiterstva, kajneda mi butalci, oni talibani in preostali posvečenci?

  2. oboji, se strinjam:)

    Krasen clanek, poucen in pregleden, treba bi ga bilo v milijon izvodih poslati v vsako slovensko hiso in ga razloziti ljudem, izbrati alternativne ljudi in pripraviti nacrt za volitve 2012 s povsem novimi ljudmi, z gospodarstveniki in humanisti.

    Se je cas.
    Se bi se dalo resiti to nacijo, pescica modrijanov bi bila dovolj z znanjem in pokoncno hrbtenico.

    jaz glasu nikomur od levih ne desnih ne dam vec – se manj raznim skrajnim deviacijam enih in drugih.

    Koga torej voliti, da se povrne upanje v zivljenje?

  3. Original Fitch izjava za vse, ki se zanašajo samo na novinarske članke:

    “Fitch Ratings-London/Warsaw-12 May 2011: Fitch Ratings has downgraded Slovenia’s Nova Kreditna Banka Maribor (NKBM) Long-term Issuer Default Rating (IDR) to ‘BBB+’ from ‘A-‘ and its Support Rating to ‘2’ from ‘1’. At the same time, these ratings have been removed from Rating Watch Negative (RWN). The Outlook on the Long-term IDR is Stable. A full list of rating actions is at the end of this comment.

    The rating actions reflect a moderate downward revision in Fitch’s assessment of the probability of future support being made available to NKBM in a timely fashion from the Slovenian authorities (sovereign Long-term IDRs ‘AA’/Stable).
    This follows the dilution of the government’s direct stake in NKBM to around 28% from 41% following NKBM’s recent equity issue.

    While Fitch recognises that the ultimate level of state ownership in NKBM has been maintained at about 51%, the government’s delayed and only indirect participation in the capital increase constitute key factors in the agency’s decision to downgrade the bank’s Long-term IDR and Support Rating. Fitch also notes conflicting policy statements during the capital raising with respect to maintaining the state’s stake in the bank, as well as a lack of clear strategy from the government regarding NKBM’s future ownership structure.

    NKBM’s Long-term IDR and Support rating continue to reflect Fitch’s assessment of a still high probability of support for NKBM, in case of need, from the Slovenian authorities. This takes into account the bank’s majority public sector ownership and its high systemic importance.”

    “While Fitch recognises that the ultimate level of state ownership in NKBM has been maintained at about 51%, the government’s delayed and only indirect participation in the capital increase constitute key factors in the agency’s decision to downgrade the bank’s Long-term IDR and Support Rating.”

%d bloggers like this: