Bine Kordež

Pred dnevi je Ministrstvo za finance objavilo prve podatke o proračunskih gibanjih v preteklem letu. Zanimivo, da o tem nismo nič prebrali ne med vladnimi novicami, niti zasledili kakega komentarja v medijih, čeprav gre vseeno za pomembno informacijo. Ko je državni zbor lani septembra sprejel rebalans proračuna za leto 2020, so vsi mediji poročali o visokem primanjkljaju 4,2 milijarde eur. Premier je v državnem zboru poudaril, da gre sicer res za rekordni primanjkljaj, a da vlada lahko za vsak evro pojasni, za kaj bodo porabljena sredstva. Končni seštevek na ministrstvu je pokazal, da je imela država lani blizu 3,5 milijarde primanjkljaja, a to odstopanje izgleda ne predstavlja kakšne posebne zanimive informacije s katero bi bilo potrebno obvestiti prebivalce Slovenije.

Razlike v številkah in reakcije nanje pravzaprav potrjujejo, da sprejem proračuna in višina izdatkov države kakšne posebne teže danes niti nima. Dobesedno smo prišli v situacijo, ko država lahko porabi milijardo evrov več ali manj, pa se s tem nihče pretirano ne obremenjuje. Seveda to ne pomeni, da na vladi in v parlamentu niso odločali ter tehtali, ali namenijo za te ali one potrebe več oz. manj denarja, a trenutna finančna situacija omogoča, da si lahko država brez ovir in zadržkov sposodi denarja, kolikor pač oceni, da ga potrebuje. In v tem duhu je bil lani tudi sprejet rebalans proračuna z dodatno rezervo 1,25 milijarde evrov izdatkov – kolikor se bo pač potrebovalo.

Nadaljujte z branjem→

• From Revolution to Reformism – Adam Przeworski
• Give Workers a Fighting Chance – Daron Acemoglu
• Rethink public finance rules and live with much higher debt, IMF says – Financial Times
• The revolutions under way in macroeconomics – Financial Times
• Why Behavioral Economics is Itself Biased – Jason Collins
• Is Everything We Know About (Behavioral) Economics Wrong? – Jeremy Nicholson
• Everything We’ve Learned About Modern Economic Theory Is Wrong – Brandon Kochkodin
• Werbegeld aus Österreich fließt an Hetzmedien in Slowenien – Profil
• What’s Different About the GameStop Bubble? – Jeffrey Frankel
• How vaccines are made, and why it is hard – The Economist
• Will variants of SARS-CoV-2 make vaccination harder? – The Economist

Včeraj je Mario Fafangel, predstojnik Centra za nalezljive bolezni na NIJZ, na vladni tiskovni konferenci na strokoven in uglajen način razložil uporabnost hitrih testov (kdaj so zanesljivi in kdaj ne) ter protokole pri njihovi uporabi in evidentiranju (potreba po verifikaciji pozitivnih na HAT tudi s PCR testom ter presojo osebnega zdravnika). V nadaljevanju pa je tudi povedal, kakšna so strokovna stališča epidemiologov glede določenih omejitvenih ukrepov (da iz epidemiološkega vidika denimo niso smiselni policijska ura, omejitev gibanja na občine in regije) in da epidemiologi na podlagi sedanje epidemiološke slike predlagajo odprtje šole za učence do 5. razreda in ukinitev omejitve gibanja na regije in občine.

To je bila stroka. Fafangel v vladni svetovalni skupini zastopa stališča epidemiološke stroke, zbrane večinoma na NIJZ. V tej skupini je ostal edini epidemiolog, vse ostale je Janševa vlada odstranila. No, nekaj ur kasneje se je zbrala trojka koalicijskih prvakov, ki naj bi se opredelili do nasvetov vladne svetovalne skupine. Marsikdo je bil neprijetno presenečen, ko je koalicijska trojka skorajda popolnoma povozila nasvete svetovalne skupine (in zraven tega še lasten semafor ukrepanja, češ da morata biti izpolnjena oba pogoja (glede števila novih primerov primerov okužb in števila hospitaliziranih), in ne zgolj eden, kot je določila vlada ob predstavitvi semaforja).

Predsednik vlade pa je na eksplicitno novinarsko vprašanje, zakaj vlada ni prisluhnila nasvetu svetovalne skupine glede odpiranja, odgovoril na sebi lasten način: “Mario Fafangel je le vršilec dolžnosti, v svetovalni skupini so drugi epidemiologi in drugi strokovnjaki” (nič od obojega sicer ni res).

Nadaljujte z branjem→

Drago Babič

Skupne emisije toplogrednih plinov (TGP) so leta 2018 znašale 17,7 mio ton CO2 ekv. Če pogledamo emisije toplogrednih plinov (TGP) v Sloveniji po sektorjih, ki jih ustvarjajo, vidimo, da ima promet  največji, tretjinski delež:

Slika 1: deleži emisij TGP po sektorjih

Vir: Bilanca emisij TGP za leto 2018, Inštitut Jožef Stefan, Center za energetsko učinkovitost (IJS CEU)

V prometu povzročajo emisije fosilna goriva, ki z 97%-nim deležem izrazito prevladujejo med energijskimi viri. V obdobju od leta 2005 do leta 2018  so emisije TGP zaradi naraščajočega prometa porasle za 32 %.

V tem članku si bomo najprej ogledali, kako se bodo v bodoče razvijali prometni tokovi, v drugem delu bomo iskali primerne načine razogljičenja prometa, v tretjem pa dajem konkretne predloge glede optimalnih politik.

Nadaljujte z branjem→

Res fina background muzika za delo. Vendar ne glejte predolgo v te hipnotične modre oči. Raje sploh ne.

Doktor Mario Fafangel, specialist za epidemiologijo, na svoj fin in izbran način razloži uporabnost hitrih testov in kako bi bilo treba voditi epidemiološko politiko.

Kot kaže izraelska analiza (Eran Segal et al, 2021), ki jo navaja The Economist, izraelska akcija cepljenje proti Covid-19 že daje dobre rezultate. Do sedaj je bilo v najbolj ranljivi starostni skupini 60+ z eno dozo cepljenih že skoraj 80% ljudi, dve dozi cepiva pa je prejelo 65% te skupine. V mlajši skupini 40-59 let je eno dozo prejela dobra polovica, dve dozi pa četrtina ljudi. Posledično naj bi med starejšimi od 60 let število hudih bolnišničnih primerov od vrhunca 19. januarja padlo za 26%, medtem ko se je v starostni skupini med 40 in 59, ki je manj precepljena, število pacientov v intenzivni negi povečalo za 13%.

To nakazuje na uspeh strategije hitrega cepljenja. Je pa seveda treba vzeti v obzir tudi dejstvo, da je po vzpostavitvi diplomatskih odnosov z ZA Emirati nekaj deset tisoč Izraelcev, ki so najbrž pretežno izven starostne skupine 60+, to izkoristilo za šoping v Dubaju, od koder naj bi prinesli bolj infektivne variante virusa. Potem pa je tu še problem izraelskih ortodoksnih verskih skupin ter palestinskega dela države, kjer se bodisi ne držijo lockdowna ali pa se cepljenje še ni začelo. Zaradi tega naj bi prišlo do dodatnega porasta okužb v manj precepljenih starostnih oziroma etnično-verskih skupinah.

Nadaljujte z branjem→

Odkril sem Samuela. Ki je včasih blues, včasih psihedelija, tule pa punk-blues. Čudovito.

Trenutno se v Sloveniji hitri antigenski testi (HAGT) uporabljajo v presejalne namene na zdravi populaciji brez simptomov in brez znanih rizičnih stikov. To je strokovno izjemno sporno, saj so kot lažno pozitivni identificirani zdravi posamezniki. Posledično je tudi način postopanja z zdravimi, asimptomatskimi, s hitrimi antigenskimi testi odkritimi osebami v nasprotju s smernicami Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC). Te smernice glede hitrih antigenskih testov pravijo, da je v populaciji z nizko prevalenco okužb (kar zdrava asimptomatska populacija je!) pozitivni HAGT potrebno potrditi s PCR testom. ECDC je sicer v definiciji izenačila rezultate hitrih in PCR-testov – vendar to velja za definicijo bolnika, medtem ko v Sloveniji izvajamo množična testiranja zdravih oseb, brez znanih rizičnih stikov.

Identifikacija lažno pozitivnih zdravih posameznikov kot covid pozitivnih oseb ima številne zavajajoče in škodljive posledice:

1. osebo se vpiše v bazo covid pozitivnih oseb, zaradi česar se navidezno viša število okužb;
2. zdravi osebi se odredi izolacijo, njenim tesnim kontaktom pa karanteno – kar nima le neposrednih organizacijskih in logističnih, ampak tudi širše družbene posledice (psihosocialni moment);
3. če gre za učitelja ali vzgojitelja, se v karanteni znajde celoten razred ali skupina v vrtcu, kar spet vpliva na organizacijo celih segmentov družbe;
4. tako lažno pozitivno diagnosticirana oseba se v evidencah vodi kot covid-pozitivna oseba, zaradi česar ji je kasneje onemogočen dostop do pravočasnega cepljenja – kar je lahko strokovna napaka s potencialno usodnimi posledicami;
5. v primeru stika take osebe z resnično covid-pozitivno osebo pa se jo smatra kot osebo, ki je covid že prebolela (kar je prav tako strokovna napaka).

Nadaljujte z branjem→

Zakaj ukrepi ne delujejo? V prvi vrsti zaradi tega, ker poleti zdravstvenega in socialno-varstvenega sistema niste pripravili za drugi val. Ker represija, kaznovanje in zahteve vedno rodijo odpor. Preberite si prosim kakšen priročnik o motivacijskem intervjuju (sploh uradni govorniki) ali, še bolje, v strokovno skupino vključite strokovnjake s področja poznavanja človekove psihe in duševnega zdravja. Seveda pod pogojem, da strokovno skupino sploh upoštevate. Ukrepi ne delujejo, ker so konfuzni.

Se zavedate, da delujete kot razglašen orkester, ki pa pričakuje, da mu bo publika ploskala in želela “še”!? Ljudje vam ne zaupajo (več) in odgovornost za nizko precepljenost boste nosili sami.

Kaj pričakujemo od svojih otrok, ko zamočijo? Da bodo to priznali in poskušali popraviti, kar se popraviti da. Enako velja za starše. Prosim, naredite to tudi vi, pa če sebe vidite kot starša ali kot otroka. V obeh primerih je to vaša dolžnost!

Nadaljujte z branjem→