Nujen poziv strokovne skupine koalicije KUL za Covid-19 glede uporabe hitrih testov

Trenutno se v Sloveniji hitri antigenski testi (HAGT) uporabljajo v presejalne namene na zdravi populaciji brez simptomov in brez znanih rizičnih stikov. To je strokovno izjemno sporno, saj so kot lažno pozitivni identificirani zdravi posamezniki. Posledično je tudi način postopanja z zdravimi, asimptomatskimi, s hitrimi antigenskimi testi odkritimi osebami v nasprotju s smernicami Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC). Te smernice glede hitrih antigenskih testov pravijo, da je v populaciji z nizko prevalenco okužb (kar zdrava asimptomatska populacija je!) pozitivni HAGT potrebno potrditi s PCR testom. ECDC je sicer v definiciji izenačila rezultate hitrih in PCR-testov – vendar to velja za definicijo bolnika, medtem ko v Sloveniji izvajamo množična testiranja zdravih oseb, brez znanih rizičnih stikov.

Identifikacija lažno pozitivnih zdravih posameznikov kot covid pozitivnih oseb ima številne zavajajoče in škodljive posledice:

  1. osebo se vpiše v bazo covid pozitivnih oseb, zaradi česar se navidezno viša število okužb;
  2. zdravi osebi se odredi izolacijo, njenim tesnim kontaktom pa karanteno – kar nima le neposrednih organizacijskih in logističnih, ampak tudi širše družbene posledice (psihosocialni moment);
  3. če gre za učitelja ali vzgojitelja, se v karanteni znajde celoten razred ali skupina v vrtcu, kar spet vpliva na organizacijo celih segmentov družbe;
  4. tako lažno pozitivno diagnosticirana oseba se v evidencah vodi kot covid-pozitivna oseba, zaradi česar ji je kasneje onemogočen dostop do pravočasnega cepljenja – kar je lahko strokovna napaka s potencialno usodnimi posledicami;
  5. v primeru stika take osebe z resnično covid-pozitivno osebo pa se jo smatra kot osebo, ki je covid že prebolela (kar je prav tako strokovna napaka).

Presejalno testiranje zdrave asimptomatske populacije s hitrimi antigenskimi testi je sporno tudi s stališča slabe občutljivosti testov, ki je v zdravi asimptomatski populaciji le okoli 40-odstotna.

Strokovna skupina posebej poudarja, da se na podlagi “lažno” pozitivnih izvidov izkrivlja splošna slika okuženih, zaradi česar se regije vrača v “črno” fazo zapiranja, kar ni smiselno. Na podlagi tako očitno napačnih (ne)strokovnih odločitev ni možno odgovorno sprejemati verodostojnih političnih odločitev.

Naj ponovimo: testiranje s hitrimi testi je smiselno le za bolnike in visokorizične tesne kontakte, pri katerih želimo odkriti morebitno okužbo že pred pojavom znakov. Pri hitrih testih je v populaciji z nizko prevalenco okužb (manj od 2%)  možnost lažno pozitivnih nekaj-odstotna (pri testih slabše specifičnosti pa še več), zato bi morale vse zdrave osebe brez epidemiološke povezave z bolnikom v primeru pozitivnega rezultata na hitri antigenski test obvezno na potrditveni PCR test. Do takrat se jih tudi ne bi smelo šteti v statistiko števila na novo okuženih.

___________

Podrobnosti o smernicah ECDC za uporabo hitrih antigenskih testov so dostopne na povezavi: https://www.ecdc.europa.eu/sites/default/files/documents/Options-use-of-rapid-antigen-tests-for-COVID-19_0.pdf

Tedensko poročilo COVID-19 z dne 28. januarja 2021 pa je dostopno na povezavi: https://www.ecdc.europa.eu/en/cases-2019-ncov-eueea.

One response

  1. S kakšnim RT PCR testom naj potrdimo antigenski test? S Ct 40 kot se uporablja sedaj in je priporočilo WHO ali s Ct 30 kot se je uporabljalo pred epidemijo?

    Razlika je minimalna – samo 2 na 10 potenco.

    Kakšno je tukaj stališče opozicijske skupine za Covid?

%d bloggers like this: