Zgodovinsko gledano so vsem obdobjem intenzivne (trgovinske in finančne) globalizacije sledile hude finančne krize, tem pa spremembe v trgovinski in finančni odprtosti (Rogoff in Reinhartova sta sproducirala lep graf, ki kaže tesno korelacijo med indeksom mednarodne mobilnosti kapitala in pogostostjo kriz). Zadnje takšno obdobje je bilo v času Velike depresije (1929-33), po njej se je končala era intenzivne globalizacije. Po drugi svetovni vojni se je trgovina v okviru GATT in regionalnih trgovinskih sporazumov začela spet odpirati, toda kapitalske ovire v razvitih državah so ostale vse do konca 1980. let. Po letu 1980 je globalizacija dobila pospešek, predvsem zaradi Japonske, v 1990. letih pa dodatni zagon zaradi Kitajske. S Kitajsko so se proizvodni vzorci v svetu povsem spremenili, kajti kitajski bazen delovne sile je tako enormen, kitajska delovna sila je bila tako poceni, njena podjetja tako zelo fleksibilna, kitajske vlade pa tako zelo agresivne v inustrijskih politikah, da je Kitajska lahko postala svetovna tovarna.

Kitajska ima potencial, da proizvede praktično celoten obseg svetovne industrijske proizvodnje. In ko je Kitajska leta 2001 vstopila v Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO) in so carine za uvoz kitajskih izdelkov trajno padle na enomestno raven, so zahodne korporacije tja pospešeno prenesle inustrijsko proizvodnjo. Vsi so bili srečni – Kitajska podjetja so poceni proizvajale izdelke za zahodne trge, zahodne korporacije pa so kovale tudi 70% marže, dobičke pa ohranile v tujini. Srečni so bili vsi razen zahodnih delavcev v industriji. V ZDA in EU je samo med letoma 2001 in 2008 izginilo po 3.5 oziroma 3.6 delovnih mest v industriji, kumulativno pa dvakrat toliko. Predvsem v ZDA je ostalo veliko opustošenje, ko se je industrija odselila (tudi zaradi sporazuma NAFTA z Mehiko), depresivne industrijske regije se niso več pobrale, spodobno plačanih delovnih mest ni bilo, povečal se je alkoholizem, uporaba drog, stopnja kriminala in stopnja smrtnosti.

Nadaljujte z branjem→

Čeprav je po preliminarnih podatkih glede porabe električne energije (EE) kazalo, da se je gospodarska aktivnost obrnila navzgor že v četrtem tednu aprila, pa ažurirani podatki kažejo, da se je (če zanemarimo teden s prvomajskimi prazniki) krivulja obrnila navzgor šele v prvem polnem delovnem tednu maja. Zadnji polni delovni teden aprila je bila poraba EE še za 17.5% nižja kot lani v istem tednu, prvi polni delovni teden maja pa zaostaja za lani “le še” za 15.3%.

Zdaj je mogoče z več gotovosti oceniti izpad gospodarske aktivnosti v mesecu in pol od začetka omejitvenih ukrepov (če ga aproksimiramo s porabo EE). Podatki kažejo, da je bila v marcu letos poraba EE za 3.9% nižja kot marca lani, aprila pa za 15.4% nižja kot lani v istem obdobju. Če predpostavimo, da bo maja letos kljub odpravljanju omejitev poraba EE še vedno za 12% nižja kot lani, junija za 10%, julija in avgusta za 8%, od septembra do konca leta pa za 5% nižja kot lani, bi to na letni ravni pomenilo upad gospodarske aktivnosti za 6.6%.

Bine Kordež

Turistična dejavnost bo zaradi epidemije verjetno med najbolj prizadetimi gospodarskimi dejavnostmi. Država je zaenkrat s svojimi ukrepi vsaj deloma omilila kratkoročne negativne učinke. Zaradi previdnosti in strahu pa bo najbrž trajalo kar dolgo, da bodo ljudje ponovno potovali in letovali v obsegu kot v preteklih letih. V tej dejavnosti bo nedvomno nujna dodatna pomoč, zaradi česar se že oblikujejo razni predlogi, kako vsaj v prvem letu to potrošnjo nekoliko spodbuditi. Za ocenjevanje učinkov takšnih ukrepov je vedno dobro pogledati tudi konkretne podatke, sicer gre razmišljanje lahko hitro v napačno smer.

Nadaljujte z branjem→

Pogovor z Marcelom Štefančičem Jr. v Studio City

Stanko Štrajn

Danes sem ravno med pitjem jutranje kave tuhtal, kaj vse nas še čaka v vojni s COVID – 19, ko me je med premišljevanjem zmotil telefon. Klicala me je gospa Mojca iz zdravstvene zavarovalnice (ni pomembno katere, ker so vse enake) in mi prijazno ponudila, da me v naslednjih dnevih obišče na domu predstavnik zavarovalnice, da mi obrazloži, kaj vse nas čaka glede na načrtovane spremembe zdravstvenega varstva. Obisk je brezplačen in zavarovalnica mi bo podrobno predstavila kakšne spremembe načrtuje in kakšne možnosti imam za zagotavljanje varovanja mojega zdravja.

Vlada se je odločila uvesti plačljiv zdravstveni sistem. Pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja se bodo skrčile. Zaradi COVID 19 in z njim povezanih stroškov javnega zdravstva se bo tudi povečal strošek javnega zdravstvenega sistema in vse to bomo morali nadomestiti s plačevanjem zdravljenja zasebnim izvajalcem zdravstvenega varstva, kajti ukinjeno bo tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje.

Nadaljujte z branjem→

Ob knjigah “Chicagonomics: The Evolution of Chicago Free Market Economics” (Lanny Ebenstein, 2015) ter “The Economists’ Hour: False Prophets, Free Markets, and the Fracture of Society” (Binyamin Appelbaum, 2019) je tale podcast Marshalla Steinbauma eden najboljših pregledov evolucije “libertarne misli” na Chicago School of Economics. Če zanemarimo dejstvo, da je bil osnovni motiv roparskega barona Rockefellerja, ko je leta 1890 ustanovil Čikaško univerzo, predvsem v opravičevanju ideje svobode in prostega tržnega gospodarstva, ti trije viri pokažejo predvsem troje: (1) kako brutalno so ameriški mogotci uporabili svoje premoženje in zlorabili svojo moč, da promovirajo svoje poglede prek dobesednega kupovanja profesorskih stolčkov za razne Hayeke, Friedmane, Stiglerje, Directorje itd., in prek sponzoriranja intelektualno spornih raziskav o veličastnosti “svobodne izbire” in “prostega tržnega gospodarstva”, (2) kako so okužili celotno disciplino ekonomije z enostranskim, reduciranim pristopom in nepoštenimi praksami v raziskovanju, in (3) kakšen bullshit so te čikaške libertarne ideje, ko se jih sooči z resno, nereducirano znanostjo in dejanskim svetom.

Tale podcast je MUST LISTEN.

Nadaljujte z branjem→

Jasmina Držanič

Včasih se nam zgodi, da nam pravilo, ki se ga držimo, v dani situaciji ne pomaga in potem je vprašanje, kako naprej. Recimo, če si človek vgradi v svoj sistem delovanja, da se upoštevajo sodne pisanja. In bi se moralo tako tudi končati. In prepustiti pravnim strokovnjakom, da ocenijo, kako bodo sodna pisanja komentirali, če jih bodo komentirali. Mene je pri sodbah in tudi komentarjih vedno zanimalo, kakšna bo argumentacija, kako in kam se bodo zatrjevanja in pogojevanja izpeljala. In to laično zanimanje (opozarjam, da imam poleg branja pravnih spisov tudi zanimanje za branje medicinskih člankov, ja neke vrste geek sem) me je oni dan, ko je bilo v javnosti znano, da je Vrhovno sodišče ugodilo reviziji sodbe Višjega sodišča v Celju  (VSC Sodba Cp 29672018), tako da Ivanu (Janezu) Janši ni potrebno plačati odškodnine Mojci Pašek Šetinc zaradi škode, ki jo je imenovana pretrpela zaradi objave Ivana (Janeza) Janše na Twitterju (čivk o prestitutkah) spet vleklo na spletno stran sodišča, kjer sem si omenjeni izrek prebrala. Za sladokusce: na spletni strani sodišča poiščite, sodno prakso in poženite iskalnik bodisi po iskalcu zadeve višjega sodišča ali pa po evidenčni številki Vrhovnega sodišča (VS00032606).

Da se razumemo, Vrhovno sodišče se o sodbah opredeljuje iz naslednjih razlogov: če ugotovi procesne napake, ki so vodile v kršitev pravic stranke ali pa, če oceni, da je bila prejšnja sodna instanca v zmoti. Če se zgodi kaj od tega, ugotovi utemeljenost revizije. In me je zanimalo, kje je bila podlaga za utemeljeno revizijo in kje tekst jedra sodbe vodi v ugotovitev, da je Vrhovno sodišče bistveno drugače videlo vsebino, kot jo je videlo Višje sodišče v Celju (ergo, v Celju naj bi bili v zmoti).

Nadaljujte z branjem→

Bolj liberalni pristop Švedske k omejevanju širitve virusa COVID-19 je sicer povzročil manjšo stopnjo administrativnega zapiranja posameznih gospodarskih panog. Načeloma naj bi to povzročilo manjši upad BDP kot v ostalih državah. In prvi podatki to načeloma prikazujejo, saj se je po prvih ocenah švedski BDP v prvem četrtletju letos (Q1 2020) zmanjšal le za 0.3%, medtem ko naj bi na ravni EU upadel za 3.5%.

Vendar je za praznovanje morda še prehitro. Po poročanju Financial Timesa je namreč Švedska v januarju in februarju zabeležila višjo rast BDP od pričakovane, zato padec BDP v drugi polovici marca še ni mogel pokvariti slike. Za odgovor na to, ali se bo Švedska bolj učinkovito izognila recesiji je zato treba pogledati druge indikatorje, ki prikazujejo trende v realnem času. Eden izmed takšnih indikatorjev je Google mobility data, ki spremlja, kako se gibljejo posamezniki, ki imajo na svojem telefonu inštalirano eno izmed Googlovih aplikacij. Google je agregatne podatke po državah, regijah in večjih mestih naredil prosto dostopne za obdobje COVID-19 krize. Jaz sem uporabil podatke o obiskih trgovin, barov restavracij, knjižnic in muzejev za obdobje 15. februar – 2. maj 2020 (sprememba glede na isto obdobje lani), in sicer primerjam države na isti geografski lokaciji. V spodnji sliki primerjam podatke za Švedsko in Dansko ter za Slovenijo in Avstrijo (v sliki so vrisana še povprečja. In kot lahko vidite, se švedski vzorec glede obiskov trgovin in restavracij ne razlikuje bistveno od danskega.

Slika 1: Obisk trgovin, restavracij itd. (sprememba glede na isto obdobje lani, v %)

Nadaljujte z branjem→

Od sobote so minili že 3 dnevi, meni pa ta pesem še vedno ne gre iz glave

Nadaljujte z branjem→