Bine Kordež

Klasična monetarna teorija je učila, da denar izdajajo centralne banke in če centralna banka izda (natisne) preveč denarja, to povzroči splošen dvig cen – inflacijo. Kasneje, z vse večjo vlogo knjižnega denarja in odmika od zlate podlage, denar pravzaprav kreirajo poslovne banke, centralna banka pa je to nadzirala (omejevala) z višino obvezne rezerve, nato pa z zahtevano kapitalsko ustreznostjo. Te omejitve so pred zadnjo krizo postajale vse šibkejše in v Evropi in ZDA prišlo je do enormnega povečanja obsega denarja (kreditov) na trgih. Zaradi slabega nadzora so banke vse bolj širokogrudno odobravale posojila, kar se je odrazilo predvsem v hitri rasti vrednosti premoženja (nepremičnin, delnic), v kolapsu pa je nato prišlo do ogromnih bančnih izgub, ki so jih po svetu pokrivale predvsem države.

Nadaljujte z branjem→

Še tretji del zgodbe, ki se nanaša na podobne primere nenadnega drastičnega upada epidemije tudi drugod po svetu. Spodaj je dober povzetek v New York Timesu in pogovor z Michaelom Osterholmom, direktorjem centra za raziskovanje infekcijskih bolezni na University of Minnesota. Njegova razlaga je: ponižnost. Premalo vemo o dinamiki infekcijskih bolezni in morda pripisujemo prevelik pomen človeškim aktivnostim pri omejevanju dinamike epidemije. Kar seveda ne pomeni, da distanciranje, maske in predvsem cepiva nimajo učinka (predvsem slednja so lahko ključ za omilitev posledic epidemij). Velja pa – v luči tega, da tudi najboljši eksperti nimajo odgovora in da poteka epidemije očitno ni mogoče kontrolirati – pretehtati ali so posamezni drastični ukrepi, kot je na primer zaprtje šol in vrcev, smiselno glede na njihove negativne učinke. Sploh pa v luči 4-mesečnega zaprtja Slovenije iz konca lanskega leta, ki na potek epidemije ni imel vidnega učinka.

In še nekaj. Glede na to, da nihče nima dobre razlage glede faktorjev, ki poganjajo ali zavirajo dinamiko epidemije, se morda splača vrniti nazaj k teorijam, ki govorijo o naravnih ciklih epidemij. Kar pa seveda ne pomeni, da kljub naravni dinamiki epidemij ne smemo narediti vsega, kar (smiselno) lahko, da jih omejimo in omejimo njihove posledice za najbolj ranljive skupine.

Consider these Covid-19 mysteries:

• • In India — where the Delta variant was first identified and caused a huge outbreak — cases have plunged over the past two months. A similar drop may now be underway in Britain. There is no clear explanation for these declines.
  • In the U.S., cases started falling rapidly in early January. The decline began before vaccination was widespread and did not follow any evident changes in Americans’ Covid attitudes.
  • In March and April, the Alpha variant helped cause a sharp rise in cases in the upper Midwest and Canada. That outbreak seemed poised to spread to the rest of North America — but did not.
  • This spring, caseloads were not consistently higher in parts of the U.S. that had relaxed masking and social distancing measures (like Florida and Texas) than in regions that remained vigilant.
  • Large parts of Africa and Asia still have not experienced outbreaks as big as those in Europe, North America and South America.

Nadaljujte z branjem→

Druga zgodba: V. Britanija. Indijska delta varianta virusa je kljub veliki precepljenosti Britancev v sredini junija letos začela nenadoma eksponentno povečevati število novih okužb, številke so šle čez 700 na milijon prebivalcev. Nato pa je po 20. juliju epidemija nenadoma prenehala, okužbe so upadale z istim eksponentnim trendom, kot so prej naraščale. Kljub temu, da je britanska vlada tik pred tem povsem odpravila vse omejitve, bari in nočni kljubi so bili polni.

In spet so eksperti na tem področju zbegani in brez dobrega odgovora. Je za upad okužb kriv vroč teden? Konec evrospkega prvenstva v nogometu? Čredna imunost? Velika precepljenost? Toda zakaj so tako velike razlike med pokrajinami, ki se ne skladajo s številkami glede precepljenosti? Spodaj je nekaj razlag, ki sem jih našel (kliknite na povezave). Nobena ni prepričljiva in vsak izmed ekspertov priznava, da nima odgovora.

Nadaljujte z branjem→

Dinamika okužb s Covid-19 v Indiji je v spodnji sliki. Vsi smo gledali grozljive prizore iz Indije spomladi letos. Bolnišnice so bile prepolne, ljudje so umirali na ulicah. Vsi so pričakovali, da se bo število okužb še bolj povečalo. Pa je nenadoma upadlo. Z enakim eksponentnim trendom, kot je malce prej naraščalo. In nihče ne ve, zakaj. Zaradi vroče in vlažne klime? Zaradi nošenja mask? Zaradi slabega zdravstva in posledično boljšega imunsklega sistema zaradi predhodno prebolelih bolezni od malarije naprej? Zaradi mlade demografije? Za vsako izmed teh teorij obstaja nasprotna, ki kaže, da bi lahko bilo diametralno nasprotno.

V resnici na ljubo znanost glede tega povsem tava v temi. Spodaj je najboljši posnetek možnih razlag, ki sem ga našel (kliknite na povezave). Vendar pazite: te razlage se nanašajo na indijski prvi val, ki je dosegel vrh lani sredi septembra in se izpel. Nakar se je konec februarja začel drugi val, bistveno bolj drastičen, dosegel vrh v začetku maja. In uplahnil. In tako kot po prvem valu, tudi po drugem znanstveniki tavajo v temi in iščejo možne razlaga. No, hipoteze. Za nobeno izmed njih (še) ni potrditve.

Nadaljujte z branjem→

Ker sem glih s kolesa. Tole se rola po omrežjih. Najbrž je izmišljeno, je pa dobra zgodba. Logika štima.

Generalni direktor Euro Exim Bank Ltd. je ekonomiste spodbudil k razmišljanju, ko je dejal:

Kolesar je katastrofa za gospodarstvo države: ne kupuje avtomobilov in si ne sposoja denarja za nakup. Ne plačuje zavarovalnih polic. Ne kupuje goriva, ne plačuje potrebnega vzdrževanja in popravil. Ne uporabljaja plačljivega parkiranja. Ne povzroča resnih nesreč. Ne potrebuje avtocest z več pasovi in se ne zredi.

Zdravi ljudje niso niti potrebni niti koristni za gospodarstvo. Ne kupujejo zdravil. Ne hodijo v bolnišnice ali k zdravnikom. BDP-ju države skoraj nič ne prispevajo.

Nasprotno, vsaka nova restavracija McDonald’s ustvari vsaj 30 delovnih mest: 10 kardiologov, 10 zobozdravnikov, 10 strokovnjakov za prehrano in tudi ljudi, ki delajo v sami restavraciji.

Izberite previdno: kolesar ali McDonald’s? Vredno je razmisliti.

Nadaljujte z branjem→

Odgovorov na to vprašanje je najbrž kar nekaj. Vsak ima svojega. Moj pogled je blizu temu, ki ga je v Project Syndicate podal Brad DeLong (Berkeley). V precejšnji meri smo danes v strahu pred četrtim valom oziroma v strahu, da se ne razvije v podobne smrtonosne dimenzije kot lanski drugi val, zaradi podcenjevanja problema. Vlade so nekako naivno verjele, da ko bo na voljo cepivo, bo virus po začetku cepljenja čudežno izpuhtel. Nihče ni razmišljal, da cepiv ne bo dovolj ali da populacije ne bo mogoče precepiti v zadovoljivi meri in da bodo mutacije proizvedle še bolj kužne in bolj ubijalske verzije virusa. Nihče ni razmišljal, da bo prišlo do kombinacije vsega trojega. Zato so vlade namenile premalo pozornosti in denarja proizvodnji cepiv in absolutno premalo pozornosti kampanji glede cepljenja in izvedbi cepljenja.

Kaj smo se iz tega naučili in kaj zdaj? Če ne želimo, da bomo spet zapirali javno življenje in gospodarstvo in naslednje poletje spet trepetali pred šestim valom okužb, je treba vso pozornost in energijo usmeriti na troje: (1) kapacitete za proizvodnjo dovolj velikih količin cepiva, (2) organizacijo (obveznega) cepljenja ali postavitev pogojev, da bo cepljenost postala obveznost, s čimer bi se približali čredni imunosti, in (3) vzpostavitev pogojev za minimiziranje možnosti prenosa okužb, pri čemer je na prvem mestu uvedba aktivnega prezračevanja v vseh zdravstvenih ustanovah, domovih za ostarele, šolah in vrtcih, v vseh javnih stavbah in barih in restavracijah.

Če ne zatremo virusa, se naša življenja in gospodarstvo ne moreta vrniti v normalno stanje. To pa najbrž vsi razumemo, mar ne?

It has been a full year since the biotech wizards gave us the tools that we need to beat the virus. Why are we still in the situation we are?

Nadaljujte z branjem→

Jasmina Držanič

Drugi del: O odgovornih posameznikih in represivnih aparatih države na poti v distopijo

Osnovna predpostavka represivnih aparatov države je, da delujejo kot zadnji branik pred tem, da bi družbene skupine ali posamezniki šli čez črto, ki loči običajno delovanje od kaznivega. Tu je pomembno razločiti med zakonitim delovanjem (kar ureja civilno pravo) in kaznivo delovanje (kazensko pravo).

Odpoved samoomejevanju

To posledično pomeni, da se RAD ukvarjajo s tistim posamezniki, ki zaradi vrste razlogov nekako niso zmogli obstati na polju običajnega in želenega ravnanja in bi se z njimi ukvarjalo civilno pravo. Tu se seveda takoj postavi temeljno vprašanje o tem, če so upoštevane pravice posameznika, ko se tako ali drugače znajde v komunikaciji z RAD. Ampak ne sme izostati tudi ugotovitev, da ima uporaba RAD v sebi inherentno tveganje, da se bo ljudi percipiralo kot velikega števila posameznikov, ki bodo slej ko prej naredili nekaj narobe, ker so preprosto preveč neuki ali pa preveč zlobni ali pa preveč čudni… Kar je tudi razlog, da je potrebna večja družbena in državna kontrola nad delovanjem RAD in tudi veliko pozornosti, da se profesionalci v RAD pri svojem delu samoomejujejo. Da se dnevno preprečujejo, da o ljudeh ne mislijo predvsem grdo.

Nadaljujte z branjem→

Moji ženi, itak

Mitja Vilar

Gospod Lesjak v Dnevniku piše o fragmentih sedanjosti, ki jih je omogočila ta vlada. Janša. Epidemija je izgovor neustreznih ukrepov. V bistvu gospod Lesjak piše o globalnem problemu soočanja desne politične opcije s stvarnostjo. Ta deluje, dokler je to fantazma posameznih podpornikov poenostavljenega reševanja zapletenhih problemov. To je vera v nekaj. Osnova vere pa je temeljenje na neznnastvenih dejstvih. Recimo knjigi, stari 2000 let. In ko se te neznanstvene temelje poveže z navadim kriminalom, klepotokracijo, legalizirano korupcijo ali na kratko SDS-om tu, HDZ-jem na Hrvaškem, dobimo stvarnost. V Avstriji afero Ibica, v Italiji….V Franciji,  tudi  v ZDA. Od koder prihaja velika rdeča nada desnih supremacistov in našega Janše.

Znanstveni temelji odločanja temelje na dejstvih. Dejstva, ki so nam lahko všeč ali ne, jim verjamemo ali ne, ona so. Tudi Donald Trump ni verjel v klimatske spremembe.

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

Pisati o Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) oziroma o bloku 6 je pravzaprav preprosto. Lahko se izpostavi zgrešenost te naložbe in z njo povezanimi korupcijskimi dejanji, lahko se piše o ekološki problematiki, v zadnjem času pa je ta naložba aktualna tudi zaradi visokih izgub, zaradi katerih naj bi bila družba pred stečajem. Obravnava kateregakoli od navedenih vidikov Termoelektrarne pri bralcih okrepi prepričanje, da gre za najbolj zgrešeno naložbo v Sloveniji, katero bi bilo najbolje čim prej zapreti.

A kot vsaka zgodba, tudi ta ni črno-bela in ima tudi svoje argumente, ki zahtevajo temeljit premislek o bodočih odločitvah. Seveda ni namen tega teksta, da bi opravičeval ustreznost naložbe v blok 6 ali upravičenost za nadaljevanje obratovanja. Namen je samo nekoliko predstaviti vidik izgube, ki se v javnosti praviloma dokaj napačno interpretira in zaradi tega dodatno krepi prepričanje o nujnosti zaprtja elektrarne.

Nadaljujte z branjem→