Andrej Miljković je v komentarju v Ekipi izvrstno obračunal z nacionalistično politiko vladajoče stranke in njenega predsednika. S kliko ekstremistov, ki javno sovražijo vse, kar je izven okvirja njihovega drobnega zatohlega kotička nedeljske maše, pečenke in restanega krompirja ter goveje muzike. Sovražijo vse, kar je drugačnega, vse, ki imajo drugačne spolne preference ali toleranco do tega pri drugih, vse, kar prihaja južno od Kolpe, vse, ki so drugačne barve kože, vse, ki so drugačne veroizpovedi ali brez nje, vse, ki so duhovno odprti, razgledani in zato tolerantni do različnosti. Vse to sovražijo, ker so majhni in se zavedajo svoje inferiornosti in nepomembnosti. Spozabijo se le takrat, ko ti drugačni, dosežejo kak mednarodno odmeven uspeh. Takrat populistično prislonijo svoj piskrček in se poskušajo pošlepati na tujem uspehu. Samo takrat, za droben trenutek, za en tvit, jih ta drugačnost ne moti. Samo takrat svoje sovraštvo preračunljivo zakrijejo. Samo za trenutek.

Vendar Slovenija je natanko ta drugačnost, ta simbioza enakosti in drugačnosti. Takšnih ali drugačnih. Prav drugačni prinašajo to kvaliteto, kreativnost, ambicioznost in trud, ki nato v medsebojni kombinaciji kulminira v uspehih. To je naša Slovenija. Kombinacija drugačnosti nas dela izjemne. Spoštovanje te različnosti nas dela enake in izjemne. Nadaljujte z branjem→

Ja, saj je Gibonnijeva izvedba super, izjemno spolirana, tehnično dovršena. Nimam nič za pripomniti. Tudi refren je vsebinsko tak, da ne more biti boljši:

I činim pravu stvar (ne spominjem te ja)
Jezik pregrizem da ne bi opsovao
Ovaj život što ga dijelim napola
I kada poželim ja
Jezik pregrizem da ne bi opsovao
Ovaj život što ga dijelim napola

Ampak spodnja cover verzija v izvedbi takrat še povsem mlečne (2000!) hip-hop skupine TBF, še preden so postali hrvaške super zvezde, je vseeno izjemna. Že videti Mladena kot mladinca prepevati Gibonnija je izjemno.

.

No, zdaj pa še spolirana in tehnično dovršena originalna verzija Gibonnija. Vrhunsko. Ampak…

Nadaljujte z branjem→

Renata Salecl, rekel bi ena izmed top-3 slovenskih filozofinj/filozofov svetovnega formata, ima dobro poanto glede cepljenja. Kaže na škodljivost neoliberalne paradigme, da osebne odločitve posameznikov vodijo k optimalnim družbenim izidom (saj veste, Smithova “nevidna roka” trga). S prstom kaže na to, da “neoliberalizem z glorifikacijo individualnih izbir dejansko ustvarja dolgoročno družbeno škodo“. Odločitev za (ne)cepljenje ne more biti stvar osebne izbire, ker z našo izbiro močno vplivamo na druge. Naša izbira prinaša velike negativne družbene eksternalije, vpliva na povečanje okužb, povečanje hospitalizacij, povečanje smrti, na posledično omejevanje dostopa do zdravstvenih storitev, na zapiranje javnega življenja in nekaterih gospodarskih dejavnosti, na obstoj delovnih mest, na stroške proračuna in višino davkov itd.).

Vzporednica z omejevanjem osebne izbire zaradi večje varnosti v prometu je zato zelo na mestu:

V avtu je obvezna uporaba varnostnega pasu. Voznik in potnik lahko sicer izbereta, da se ne bosta pripela, toda zaradi takšne odločitve bosta dobila denarno kazen, če ju ustavi policija. Vožnja pod vplivom alkohola prav tako ni stvar svodobne izbire, kjer se pozameznik odloči, kaj je prav in kaj je narobe. Tudi v tem primeru sicer posameznik lahko tvega in vozi vinjen ter s tem ogroža sebe in druge, a kaj lahko ga doleti sankcija.

Če ne bo posredovala država z obveznim cepljenjem ali omejevanjem svobode / izbire tistih, ki so se odločili za necepljenje, bodo po vzoru univerz, bolnišnic in podjetij v ZDA to pobudo pri nas morale prevzeti posamezne institucije in delodajalci. Nadaljujte z branjem→

Jasmina Držanič

Prvi del: Nekaj bazičnih o državi.

V zadnjih dneh smo slišali toliko ne posebej posrečenih trditev (med njimi je tista, da je vlada izčrpala možnosti za nove ukrepe glede cepljenja in da računa na to, da so ljudje toliko odgovorni, da se bodo odločili za cepljenje, vsekakor na prvem mestu) glede vloge države in državne oblasti, da ni druge, kot da malo dvignemo nivo razmišljanja. In sem imela hudo potrebo po tem, da zapišem, kako je na primeru cepljenja lepo vidno, zakaj potrebujemo državo.

Nadaljujte z branjem→

Za Bogdana (@Fitzroy1985)

Nadaljujte z branjem→

Tile Fed Horses so me čisto zasvojili. Ogromen repertoar izvrstne muzike, ki se je od alternativnega countryja premaknila v folk rock in rock. Od Mumford & Sons k Pretenders. Fed Horses se premikajo proti vrhu sodobnega slovenskega rocka. Ta koncertna izvedba Dive iz aprilskega koncerta v Cankarjevem domu pa je nasploh fenomenalna.

Po pričakovanjih je bil slovenski letalski promet po bankrotu družbe Adria Airways zelo prizadet. Pri tem je Covid kriza le zaostrila, kar se je moralo zgoditi. Kot kažejo podatki Eurocontrol (Eurostat) je bila Slovenija med najbolj prizadetimi državami. V prvem polletju letos je bil denimo letalski promet (število komericalnih letov) v balkanskih državah za okrog polovico nižji glede na prvo polovico predkovidnega leta 2019, v EU državah je bil v povprečju nižji za dve tretjini, v Sloveniji pa za več kot tri četrtine. Le 6 držav je doživelo večji upad.

Nadaljujte z branjem→

V ZDA se ponovno polarizira ozračje med liberalnim in konzervativnim polom politike. Republikanci so se lotili pravice žensk do splava. Natančneje, pozvali so Ustavno sodišče naj ohrani odločitev države Mississipi, ki prepoveduje splav po 15-em tednu nosečnosti. Zavzemajo se za ohranitev pravice posameznih držav, da same odločajo o tem vprašanju, s čimer bi lahko de facto padla precedenčna odločitev v primeru Roe v. Wade iz leta 1973, ki je ženskam podelila pravico do splava. Republikanci so v svojem pozivu lahko uspešni, saj imajo veliko večino v Ustavnem sodišču.

Enako ali celo bolj pomembno pa je, zakaj so republikanci odprli fronto na tem področju. Gre za namerno ustvarjanje ideološke polarizacije, za novo kulturno vojno pred naslednjimi vmesnimi kongresnimi in senatnimi volitvami (2022), ki bi lahko prek javnih diskusij bolj angažirala konzervativni del volilnega telesa, da pride volit, hkrati pa ošibila demokrate oziroma vnesla razpoke med zmernimi in progresivnimi strujami.

Če bo našim konzervativcem kazalo slabo pred naslednjimi volitvami spomladi 2022, lahko pričakujemo odprtje podobne kulturne vojne tudi pri nas. Po vzoru Poljske in Madžarske je mogoče pričakovati ponovni angažma raznih Primcev in nasprotnikov pravic LGBT. Kot je nakazalo zadnje izmenjavanje bodic med Fajonovo in Janšo okrog “skrunitve Triglava”, je mogoče z umetno ustvarjenim “problemom” pričakovati odprtje fronte na polju med kvazi nacionalno zavednim in moderno liberalnim sentimentom v ljudstvu. Problem je v tem, ker bi to po nepotrebnem ideološko polariziralo nacijo in fokus javne diskusije od vsebinskih, razvojnih tem preneslo na polje osebnih preferenc.

Nadaljujte z branjem→

Odlična nova slovenska glasba.

“…ko bi le vedela, da meje domovine niso meje srca”

Če se je Donald Trump zdel zmešan s svojimi trgovinskimi vojnami s Kitajsko, Mehiko, Kanado in EU, pa so bile njegove akcije vseeno še nekako v okviru multilateralnega okvira svetovne trgovine, izpogajanega v okviru GATT in WTO po letu 1947. No, aktivnosti predsednika Josepha Bidena zapuščajo ta okvir. Najprej glede prepovedi tujih prevzemov strateških ameriških podjetij, nato z omejevanjem verig vrednosti, v katerih nastopajo kitajska podjetja, zdaj pa še z ukrepom “Buy American”. Gre za nova pravila javnega naročanja, s katerimi Bidenova administracija (1) javne nakupe (letno v vrednosti 600 milijard dolarjev) omejuje na izbiro ameriških proizvodov in storitev, s tem ko prag zahtevane domače komponente postopno dviguje na 75%, in (2) s cenovno preferenco glede domačih ponudnikov, kjer želi prek dovoljenih višjih cen domačih ponudnikov izgraditi stabilne domače dobavne dobrine za kritične in strateške dobrine (“Some products are simply too important to our national and economic security to be dependent on foreign sources” !!!). Glejte več spodaj.

ZDA so se zavile v protekcionizem, ki se je nakazoval že nekaj časa, ker je pač globalizacija šla predaleč. Covid kriza je ta preskok le pospešila. Seveda bodo temu sledile tudi ostale velike države s podobnimi pravili “Kupuj domače”. Evropska komisija je s tem sramežljivo začela pred dvema letoma, ko je priporočila članicam “pregled” prevzemnih aktivnosti tujih podjetij v strateških sektorjih in s Smernicami o udeležbi ponudnikov in blaga tretje države na trgu javnih naročil EU (C(2019) 5494). S slednjimi je uvedla možnost izločanja na javnih razpisih:

• Dostop do trga javnih naročil EU zagotovljen le za podjetja iz tretjih držav, s katerimi je EU podpisala zavezujoče mednarodne ali dvostranske sporazume o prosti trgovini, ki zajemajo javna naročila (GPA),
• Druga podjetja iz tretjih držav tega dostopa nimajo zagotovljenega in se lahko izključijo iz postopkov javnega naročanja,
• Javni naročniki lahko na podlagi pravil EU zavrnejo ponudbe, katerih cene se zdijo neupravičeno nizke,
• Naročniki se lahko se pri svojih postopkih usmerijo v inovacije, družbeno odgovornost in trajnostnost. S tem se prepreči oddaja naročil zgolj na podlagi najnižje cene.

Nadaljujte z branjem→