Medtem ko ZDA in EU stopnjujeta tehnološki protekcionizem proti Kitajski, medtem ko mediji širijo propagando o skorajšnjem sesutju kitajskega gospodarstva, medtem ko ZDA spodbuja povratek industrije čipov nazaj domov in medtem, ko se EU ukvarja z gospodarskim in socialnim kolapsom zaradi visokih cen energentov, ki si ga je sama zadala s sankcijami proti Rusiji, pa Kitajska sledi svojim strateškim načrtom glede večje tehnološke intenzivnosti in višje dodane vrednosti v proizvodnji. Krepko se pomika navzgor na proizvodni vrednostni verigi.

Dogaja se svojevrsten paradoks, in sicer da medtem ko Kitajska pleza navzgor, EU polzi navzdol po verigi vrednosti. Če so pred dobrima dvema desetletjema evropska podjetja selila proizvodnjo sestavnih delov v Kitajsko, se danes dogaja obratno – Kitajska pri tehnoloških proizvodih seli proizvodnjo v Evropo. Zadnji tak primer je napoved (ob Tesli) največjega proizvajalca avtomobilskih baterij, kitajskega  CATL, ki bo v madžarskem Debrecenu zgradil tovarno baterij, ki bo druga največja v Evropi. V njej naj bi na leto izdelal za 100 gigavatnih ur baterijskih celic. Do leta 2030 naj bi evropska proizvodnja baterij dosegla 789 gigavatnih ur. CATL bo dobavljal baterije BMW, ki bo tovarno zgradil v neposredni bližini, Volkswagnu in Mercedes-Benzu, slednji naj bi električne avtomobile izdeloval v madžarskem Kecskemetu.

Nadaljujte z branjem→

V nemški javnosti so se pojavile optimistične ocene, da je vsled hitrejšega polnjenja plinskih skladišč, kot je bilo predvideno, Nemčija naslednjo zimo lahko morda že na varni strani. Natančneje, da je z 90% polnimi plinskimi skladišči mogoče priti skozi zimo brez redukcij plina. Problem te trditve je v tem, da ne upošteva, da so 90-odstotno polna plinska skladišča dovolj, kadar Nordstream 1 obratuje na 100%. Ne pa, kadar deluje le na 20% ali 0%. Komentatorji, ki širijo tak optimizem, preprosto ne upoštevajo, da so plinska skladišča namenjena zgolj izravnavanju porabe plina v primeru fluktuacij (denimo v primeru, da pride do daljšega obdobja ekstremnega mraza, ko tekoče količine plina iz plinovodov ne zadostujejo za pokritje povečanih potreb po gretju) in ne upoštevajo, da 75-odstotno polna skladišča plina pomenijo le 21% običajne kumulativne porabe plina do konca ogrevalnega obdobja.

Nadaljujte z branjem→

Ukrajinska vojna in kriza z ruskim plinom je dobra vsaj za nekaj – za spremembo javnega mnenja v Nemčiji, ki se v strahu pred zimskim mrazom in temo obrača v prid nadaljevanju obratovanja še preostalih treh jedrskih elektrarn, reaktivaciji že zaprtih ter gradnji novih. Po anketi Der Spiegla je 78% vprašanih izrazilo podporo nadaljevanju obratovanja treh še aktivnih nukleark do poletja 2023, 67% pa za nadaljnjih 5 let. 41% vprašanih bi podprlo gradnji novih nukleark (pred 33 leti so na isto vprašanje pozitivno odgovorili samo 3% vprašanih)

Nemško javno se torej po treh in pol desetletjih boja proti nuklearkam v temelju obrača. No, problem tega javnega mnenja je, da je izjemno slabo informirano. Da reagira čustveno in ne racionalno. Da verjame propagandi, ne pa dejstvom. In da velika večina nima pojma o vzdržnosti nemškega elektroenergetskega sistema. Večina vprašanih je pripravljena požreti “jedrski cmok” zgolj začasno, da se prebije skozi letošnjo zimo. Niti sanja se ji ne, da elektroenergetski sistem (EES), ki temelji zgolj na obnovljivih virih (sonce, veter, biomasa), tehnično ne more delovati. EES ob obnovljivih virih sonca in vetra potrebuje stabilne fleksibilne (in stalne) vire, ki zagotavljajo (1) manjkajočo energijo, ko sonce ne sije in ko ni vetra, in (2) za regulacijo EES. Nemški “Energiewende”, temelječ 100% zgolj na obnovljivih virih (sonce, veter, biomasa), tehnično ni možen, vedno bodo potrebne še termoelektrarne na plin (ki so umazane) in zraven še jedrske elektrarne (ki so glede izpustov CO2 bolj zelene od sončne energije), sicer se nemški EES sesuje v roku enega samega dneva.

Prodajati volilcem zgodbo o Energiewende, kjer obnovljivi viri vetra in sonce zagotavljajo zgolj nekaj piškavih procentov skupne porabe primarne energije, zapirati stabilne nuklearke, vso manjkajočo energijo ter regulacijo sistema pa zagotavljati iz ruskega plina ter trditi, da bo do leta 2050 (ali kadarkoli sploh) mogoče shajati povsem brez plina, premoga ali nukleark, je čista laž in skrajno neodgovorno. Ni prav nobenega znanstveno podprtega dokaza, da je to možno. Nihče tega še ni dokazal, ne v teoriji in ne v praksi. Čudi le to, da 83 milijonov Nemcem že tri desetletja kot nacija ovc absolutno verjame politični pravljici, da je to možno. Kako da ni nikogar, ki bi glasno povedal, da gre zgolj za pravljico?!

Spodaj je nekaj pasusov iz Der Spiegla, ki kažejo, kako zmedena je nemška politika in posledično javno mnenje.

Nadaljujte z branjem→

Lahko imate radi njegovo muziko in ne marate njegovih političnih stališč. Toda The Wall je produkt njegovih političnih stališč, ob katerih smo odrasli. Lahko seveda ne gledate filma ali videjev s performansom in poslušate samo muziko, ne pa tudi teksta. Če pa zavestno gledate The Wall, ves performans v filmu, na turneji po izdaji albuma (1979-1980) in na zadnji turneji in poslušate tekst, se vam bodo zdela logična tudi njegova stališča glede Ukrajine in Kitajske. Upornik, ki razmišlja kontra mainstream toku. Z njegovmi stališči se pa seveda lahko strinjate ali ne.

Del o Bidenu in Ukrajini se začne na 9:52.

Še vedno genialen uvod v genialno, brezčasno pesem. Master Roger Waters

Dobra nit Science Is Strategic (@scienceisstrat1) o tehnološkem vzponu Kitajske. Kitajska je na mnogih področjih prehitela ZDA (po številu top 1% člankov, po rankingu univerz glede števila in kvalitete člankov, po objavah glede umetne inteligence, po številu patentov, po dobavnih verigah glede proizvodov na področju obnovljivih virov energije, po proizvodnji baterij, po proizvodnji solarnih panelov itd.), drugje je le vprašanje časa, kdaj (po aplikacijah umetne inteligence). Pri čipih bo kmalu dohitela Tajvan, čeprav zaenkrat še zaostaja. Evropske unije v teh primerjavah ni nikjer niti približno blizu.

China’s total spending levels on R&D have surpassed Europe, are dramatically higher than Japan and rival the spending levels in the US. 2/25

Nadaljujte z branjem→

Putin (2017): Nočete jedrske, nočete plina. Se boste greli na drva?

No, po okrog 250 miljardah evrov investicij v solarne sisteme, lahko Nemci pozimi, ko ne bo ruskega plina, premoga in drv, poskušajo kuriti sončne panele…

Trump (2018): Nemčija bo postala odvisna od ruskega plina

Ideologija je najhujša oblika norosti.

Jože Damijan, Jozef Konings, Črt Kostevc and Katja Zajc Kejžar

Spodaj je povzetek naše raziskave Explaining the Low Level of Investment in Slovenia, ki jo je naročila Evropska komisija in smo jo izvedli leta 2021. Evropsko komisijo je zanimalo, zakaj je stopnja investicij v Sloveniji, primerjalno glede na druge EU države, tako drastično upadla po letu 2008. V analizi smo vzroke za upad investicijske stopnje preučevali na treh ravneh: makro, sektorski in na ravni podjetij.

Zame sta ključni dve ugotovitvi: Prvič, stopnja investicij v Sloveniji trendno upada že od konca 1990. let, vendar je ta trend zakril val hiperinvestiranja v času pred finančno krizo (2004-2008). In drugič, v Sloveniji se investicije po finančni krizi niso pobrale navkljub izjemno nizkim obrestnim meram in navkljub pospešitvi gospodarske rasti po 2014 (kar je v nasprotju z ekonomsko teorijo, vendar v skladu s poslovnim obnašanjem podjetij), glavni razlog pa je process razdolževanja podjetij, ki so se preveč zadolžila pred 2008. Seveda pa so še drugi razlogi za upad investicij, med njimi predvsem neugodna gospodarska struktura, ki temelji na proizvodnji in izvozu sestavnih delov, namesto končnih izdelkov z višjo dodano vrednostjo. Oboje se pokaže relevantno na vseh treh ravneh naše analize.

Spodaj je povzetek analize na makro ravni (ugotovitve so vsebinsko enake tudi na bolj razdelani sektorski ravni in ravni podjetij). Upam, da vas ne moti, da je zadeva v angleščini.

Nadaljujte z branjem→