Bine Kordež

V Sobotni prilogi Dela smo lahko prebrali obširnejši intervju premierke Alenke Bratušek o politiki in dosežkih njene vlade v prvih stotih dneh. Med drugim poskuša predstaviti tudi razlike do potez prejšnje vlade Janeza Janše. V danih razmerah seveda kakih pomembnejših razlik ne more biti. Katerakoli vlada bi morala pač nadaljevati z ukrepi iz standardnega nabora potez, ki jih pričakuje zunanje okolje – od krčenja proračunskih izdatkov, sanacije bank do nekaterih popravkov obstoječe zakonodaje »pod kapo« tako imenovanih strukturnih reform. Obstajajo sicer tudi alternativne opcije reševanja razmer, ki ne gredo v smeri zaostrovanja sprejetih ukrepov in radikalnega varčevanja, temveč predvsem v smeri pospešitve gospodarstva. Vendar tega najbrž ne bi podprlo zunanje okolje oz. naši upniki, prav tako pa kritične mase za manjka tudi doma – gre pač za smeri reševanja, ki so dovoljene (in izvedljive) samo velikim in vplivnim. Nadaljujte z branjem→

Letos naj bi po uradnih podatkih iz programa stabilnosti, ki so sicer že zastareli, proračunski primanjkljaj znašal 7.9% BDP, javni dolg pa naj bi se povečal za najmanj 19.3%. Po domače povedano – letos naj bi država porabila za skoraj 20% več, kot bo ustvarila. V resnici bo ta »luknja« še nekoliko večja od 20%, ker so gospodarska gibanja slabša od napovedanih in s tem tudi fiskalni prilivi.* Nadaljujte z branjem→

Afera PRISM se po pričakovanju vse bolj zapleta. Dokumenti, ki jih je odtujil Edward Snowden, kažejo, da je – kot je bilo pričakovati – ameriška varnostna agencija NSA omrežila in prisluškovala tudi uradnim inštitucijam EU, tako v ZDA kot v Bruslju. Največ pa so si Američani dali opravka z Nemčijo, mesečno so prestregli kar 500 milijonov sporočil. To seveda postavlja tradicionalno ameriško – evropsko partnerstvo v precej neprijeten položaj. Ampak Američani ob tem ne zardevajo, zato bo zanimivo videti, koliko “jajc” za zaščito svojega obraza – če že ne svojih interesov – bodo tokrat pokazali Evropejci. Morda bi lahko začasno prekinili pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu. Nadaljujte z branjem→

Medtem ko se svet še ukvarja z vprašanjem, kam za vraga je izginil Edward Snowden in medtem ko ZDA poskušajo rešiti outsourcan sistem zbiranja zasebnih podatkov PRISM (in ostale, ki še niso bili razkriti), se je vendarle treba vprašati, kako učinkoviti so tovrstni dragi sistemi odkrivanja potencialnih negativcev. Dober šolski pripomoček za ilustracijo učinkovitosti sistema je pred tremi tedni dal Corey Chivers z nekaj preprostega bayesianskega sklepanja. Verjetnost najti “pravega terorista” med vsemi napačno identificiranimi potencialnimi teroristi je dokaj majhna. Kljub stotnijam vrhunskih statistikov in kljub vrhunskemu softverju za “miniranje” velikih podatkov je še vedno podobna iskanju igle v kopici sena. Nadaljujte z branjem→

Hrvaška, ki bo čez nekaj dni vstopila v EU, si z ekonomskega vidika od vstopa ne more veliko obetati. Preostanek industrije, ki ga ni ugonobil 20 let zacementiran tečaj kune, bo s padcem carin izgubil še preostanek zaščite pred tujo konkurenco. Turistični in bančni trg sta že odprta. Pridobila bodo predvsem evropska podjetja zaradi nižjih carin ter mi, tuji državljani, ki bomo po novem na Hrvaškem lahko telefonirali do desetkrat ceneje (zaradi znižanja cen roaminga), brez carin čez mejo prevažali stvari ter v bolj enakopravnem položaju glede posedovanja in prometa nepremičnin. No, Hrvaška si lahko obeta vsaj EU denar za kmetijsko politiko in sredstva iz evropskih skladov, s katerimi bodo izgradili in obnovili prometno infrastrukturo. Nadaljujte z branjem→

Follow up na včerajšnji post o tem, kako prepoznati “konektorja” tipa Paul Revere. Leta 2010 je akademska revija Real World Economics Review podelila t.i. Reverejevo nagrado za ekonomijo trem ekonomistom: Stevu Keenu, Nourielu Roubiniju in Deanu Bakerju. Nagrada se imenuje po Paulu Revereju zaradi njegove legendarne nočne ježe in zgodovinske vloge pri alarmiranju ameriških priseljencev pred ofenzivo britanskih trup. Trije ekonomisti so nagrado dobili (na podlagi neposrednega glasovanja naročnikov revije) iz podobnega razloga: ker so zelo zgodaj, ko je bilo to nepopularno in so bili deležni posmeha, opozorili na nepremičninske balone in na prihajajočo krizo. Podrobna obrazložitev je spodaj. Nadaljujte z branjem→

Včeraj predstavljeno poročilo World Investment Report razkriva, da je bila lani Slovenija najmanj privlačna država v EU za neposredne tuje investicije (NTI). Na svetovni ravni se je tok NTI zmanjšal za 18%, v Sloveniji pa kar za 85% (iz 900 mio v 2011 na zgolj 140 mio dolarjev v 2012). Problem ni recesija, problem je Slovenija. Lani je na Češkem obseg NTI presegel 10 milijard dolarjev (skoraj petkrat več kot v 2011), na Slovaškem je bil lani obseg NTI večji za 25% (skoraj 3 milijarde dolarjev), v Estoniji je lani dosegel 1.5 milijarde dolarjev itd. Nadaljujte z branjem→

Renata Salecl v Der Spieglu modruje o tem, kako nas kapitalizem zaradi prevelike možnosti izbire dela nesrečne. Smo pod trajnim stresom. Ker nikoli ne vemo, če smo se odločili prav. Tako tisti, ki imajo denar, kot tisti, ki ga nimajo. Kapitalizem je globalna tovarna nesreče. Predvidevam, da so bili naši predniki v socializmu ali fevdalizmu bolj srečni. Tako kot so prebivalci Severne Koreje bolj srečni od sonarodnjakov iz Južne Koreje. Če nimaš izbire, ne moreš biti nesrečen. Ena partija, en kruh, en jogurt! Nadaljujte z branjem→