Zadnji podatki, ki jih navaja Economist, kažejo, da ima Kitajska med top-10 največjimi bankami na svetu kar 4 banke. Pri tem ima prvič v sodobni zgodovini tudi največjo banko – ICBC. “Problem” kitajskih bank je seveda v tem, da so v državni lasti – ne morejo propasti, saj jih država vedno znova rešuje. Tudi v sedanji situaciji, ko kitajsko gospodarstvo pestita zmanjševanje stopnje rasti ter nepremičninski balon in balon na kapitalskem trgu. Lahko pa seveda to potegne navzdol Kitajsko kot celoto. To je pa zgolj vprašanje časa. Pri tem tudi centralnoplanski sistem ne pomaga.

Aleš Praprotnik

Tako v finančnem tisku kot tudi v običajnih dnevnih časopisih je moč zaslediti kar nekaj člankov, ki pričajo, da slovenske banke ne opravljajo dobro svojega najpomembnejšega poslanstva – financiranja gospodarstva. Oteženi pogoji pridobitve posojil, višje garancije in visoke obresti so razlogi, da podjetja vire financiranja iščejo drugje, med drugim tudi pri drugih podjetjih ali celo pri oderuških posojilodajalcih.* Nadaljujte z branjem→

Črt Kostevc

Mnogi z neverjetno lahkoto kličejo po omejitvi uvoza iz globalnih trgov ali zaščiti slovenskega interesa pred tujci, ker smatrajo, da bodo tako zaščitili najbolj ranljive (proizvodni delavci, manjši dobavitelji, kupci), redki pa so tisti, ki bi, če si izposodim primer globalizacijskega skeptika Danija Rodrika, preprečili uvoz žarnic, zato da bi zaščitili domače proizvajalce sveč. Ludistov, ki bi preprečevali tehnološki napredek za doseganje svojih ozkih ciljev, torej ni videti. Primarno verjetno zato, ker so si izbrali politično bolj sprejemljivo tarčo v globalni trgovini in kapitalskih tokovih. Tako globalizacija kot tehnološki razvoj prispevata k izgubi domačih delovnih mest v določenih segmentih gospodarstva, vendar je prispevek slednjega v zadnjih tridesetih letih dominiral (IMF, 2007). * Nadaljujte z branjem→

Kot povzema Nate Silver na blogu FiveThirtyEight, so zaradi zadnje afere, sprožene s Snowdenovim “žvižgaštvom” glede masovnega prisluškovanja NSA, Američani precej spremenili mnenje glede razmerja med svobodo in varnostjo. Še pred tremi leti je raziskava Quinnipiac pokazala, da se 63 % Američanom ni zdelo, da je vlada šla predaleč z omejevanjem zasebnih pravic zaradi večje varnosti. V najnovejši raziskavi jih tako misli le še 40 % anketiranih. Zanimivo je, da se je največja sprememba (proti vladnemu omejevanju pravic) zgodila med volilci Republikancev. Po drugi strani pa je res, da delež anketiranih, ki podpirajo vladno omejevanje zasebnosti z namenom večje varnosti, z oddaljenostjo od 11. septembra 2011 trendno upada. Nadaljujte z branjem→

V zadnjem desetletju niso samo internetni brskalniki (Google, Yahoo, etc.) ali borzno poslovanje postali domena zmogljivih algoritmov, ki tečejo na superračunalnikih, pač pa tudi spremljanje komunikacij s strani policije, uradnih in zasebnih tajnih služb. Ta članek v Guardianu, ki ekskluzivno objavlja NSA leakse iz Snowdenovega arhiva, pojasnjuje, kako policija uporablja algoritme za iskanje “signalov” v “hrupu” velike količine komunikacijskih podatkov (big data). Nadaljujte z branjem→

V Afganistanu naj bi zaradi vojn, talibanov, bolezni, revščine na ulicah živelo milijon in pol ali celo dva milijona otrok. Preživljajo se sami, beračijo, številni so lahke žrtve zlorab. Srečnejši so tisti, ki najdejo prostor v sirotišnicah, saj imajo vsaj hrano in posteljo.

Prispevek Tjaše Slokar