Črt Kostevc

Nas mora skrbeti, da se slovenski mediji niso niti zdrznili ob letošnji objavi evropske komisije o inovacijski dejavnosti članic (Innovation Union Scoreboard 2014)? V končni fazi nam ne prinaša nič pretresljivega. Naše stanje ni alarmantno. Ne čaka nas poostreni nadzor inovacijske dejavnosti, nihče nas ne primerja z Grčijo, nikogar ne skrbi, ali smo uničili prihodnost naših otrok. Še vedno se uvrščamo med inovacijske sledilce v varnem zavetju evropskega povprečja. Primerjava z drugimi srednje- in vzhodnoevropskimi članicami Unije nas slika celo v zelo pozitivni luči. Vse je torej videti zelo solidno, če že ne odlično.
Nadaljujte z branjem→

Poglejte rezultate te ankete:

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

Na teh straneh sem že večkrat pisal o problemu izračunavanja rasti BDP. Najbolj običajen je prikaz izdatkovne strukture (delež različnih vrst potrošnje – prebivalstva, države, investicij ter neto menjave s tujino), kjer pa je uvoz v celoti odštet od izvoza ne glede na to, pri kateri potrošnji je uvozno blago porabljeno. Zaradi tega ob rasti uvoza precenjujemo vpliv domače potrošnje na spremembe BDP (in obratno). Zato poglejmo, kaj se dejansko dogaja z letošnjo rastjo BDP, torej katera potrošnja spodbuja hitrejšo rast. Nadaljujte z branjem→

Jure Jež

Danes je bil spet en turoben jesenski dan z obilo potencialnega negativizma, vendar so novice z aktualnega političnega parketa malo boljše. Vlada in sindikati javnega sektorja so našli skupni jezik in jutrišnja »manifestacija« sindikalne moči je odpovedana oziroma prestavljena na kakšen drug politično »primernejši« trenutek.

Vendar pa me ob pregledu novic na portalih dnevnega časopisja spet zmoti članek »Sladke pijače – Davek bodo plačali kupci«. Še posebej zato, ker se je v preteklem tednu razširila neformalna novica iz dobro obveščenih virov blizu finančnega ministrstva, da so naši vrli financarji ugotovili, da predvideni izplen osmih mio evrov ne odtehta vseh problemov, ki jih bo uvedba davka na sladke pijače prinesla. Nadaljujte z branjem→

Nova knjiga Barryja Eichengreena (UC Berkeley) “Hall of Mirrors” o dveh največjih krizah v zadnjih sto letih. Eichengreen se odlično sprehaja med obema krizama in kaže podobnosti med obema iz vidika glavnih igralcev in dogodkov. Denimo glede pohlepnežev (Charles Ponzi vs. Bernie Madoff), popravkov zakonodaje (Glass-Steagall Act vs. Dodd-Frank), ekonomskih svetovalcev (Rooseveltov team vs. Obamin team), kolaps finančnih institucij (Union Guardian Trust vs. Lehman Brothers), balonov (nepremičninski boom na Floridi vs. drugorazredni hipotekarni krediti). Kaže pa predvsem na to, kaj smo se iz Velike depresije naučili (hitro reševanje bank, začetni fiskalni stimulus, velik monetarni stimulus) in česa se nismo naučili dovolj (prehitro zmanjšanje fiskalnega stimulusa, kar je v Veliki depresiji leta 1937 povzročilo ameriški povratek v recesijo, v Evropi pa v sedanji Veliki recesiji neskončno vztrajanje v recesiji z dvojnim ali trojnim dnom).

Eichengreen kot izvrstni ekonomski zgodovinar kaže, kako pomembno je poznati in razumeti zgodovino, da bi se izognili delanju napak v sedanjosti. Zame odlično čtivo in pripomoček pri pripravljanju predavanj. Nadaljujte z branjem→

Tudi zadnji podatek statističnega urada o rasti BDP nas ni razočaral. Gospodarska rast se še kar nadaljuje in celo pospešuje. V tretjem četrtletju je BDP zrasel za 3,1 odstotka, kar je hitreje kot v prejšnjem četrtletju (2,8 odstotka). Pa že prejšnji je bil rekorden v zadnjih šestih letih. Danes tudi ni več nobenega presenečenja, da so k metamorfozi slovenskega gospodarstva iz crknjenega kljuseta v živahnega tigra največ pripomogle in da njegovo potenco pretežno spodbujajo lokalne infrastrukturne investicije, sofinancirane iz evropskih sredstev. Izvoz k rasti prispeva le še okrog dve petini. *
Nadaljujte z branjem→

Hitra gospodarska rast v zadnjih štirih četrtletjih je očitno naredila svoje in začela preobračati trende v zaposlenosti in brezposelnosti.

Slika: Razlika v številu zaposlenih in brezposelnih v tekočem mesecu glede na isti mesec preteklega leta in trend BDP (2012 Q4=100)

Nadaljujte z branjem→

Ekonomija je predvsem ideologija. V veliko pogledih je religiozna ideologija in treba jo je vzeti kot tako. Nevtralnosti ni, to je pomembna teza Slavoja Žižka, a ekonomiji je uspelo, da se ne prikazuje kot ideologija, temveč kot resnica, docela neideološka disciplina.

…

Boga ekonomije ni. Bili smo verski fundamentalisti v razmerah, ko bi morali biti ateisti. To je fetišizacija: ne verjameš, kar misliš, verjameš, kar so te ideološko naučili. Nadaljujte z branjem→

Alfred Marshall, ustanovitelj t.i. Cambriške šole in pred več kot 130 leti začetnik matematizacije ekonomije ter seveda avtor prvega ekonomskega učbenika Principles of Economics, je bil hkrati tudi eden največjih nasprotnikov matematizacije ekonomije. In sicer takrat, kadar matematika postane sama sebi namen. Njegov moto je bil, da je matematiko treba zažgati, kadar z njo ni mogoče pojasniti realnih problemov.

In later years I went more and more on the rules: (1) use mathematics as a short-hand language, rather than as an engine of inquiry. (2) Keep to them till you have done. (3) Translate into English. (4) Then illustrate by examples that are important in real life. (5) Burn the mathematics. (6) If you can’t succeed in four, burn three. This last I did often . . . I think you should do all you can to prevent people from using mathematics in cases in which the English language is as short as the mathematical. Nadaljujte z branjem→