If this is the rationale for torture, then every person in interrogation should be tortured. You’ve got to prove they don’t have anything else to tell us. I guess that was the kind of decision made when pondering whether to do the 151st near-drowning, after the 150th.

All I want you to do is imagine if you were witnessing this scene in a movie. The interrogators would be Nazis, wouldn’t they? And now they are us.

Nadaljujte z branjem→

• The Senate Committee’s Report on the C.I.A.’s Use of Torture
• 7 Key Points From the C.I.A. Torture Report – New York Times
  
• Report Portrays a Broken C.I.A. Devoted to a Failed Approach – New York Times
• Does Torture Work? The C.I.A.’s Claims and What the Committee Found – New York Times
• Panel Faults C.I.A. Over Brutality and Deceit in Terrorism Interrogations – New York Times
• Darkness Visible: Live-Blogging The Torture Report – Andrew Sullivan
• American intelligence and torture – The Economist

Uf, ob branju izsledkov Senatnega poročila o metodah zasliševanja osumljencev terorizma (celoten tekst je dosegljiv tukaj) človeka spreletava srh. Od simuliranja utapljanja do analnega posiljevanja s hrano:

Podrobno listo tehnik mučenja (“enhanced interrogation techniques”) lahko najdete tukaj.

Nadaljujte z branjem→

Razvoj in evolucija sta zabavna reč. Enkrat tečemo priti vzhodu, ker je tako moderno, nato tečemo proti zahodu, ker je nekdo rekel, da je to moderno. V času Kardelja smo imeli “Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja“, ki je bil obupan poskus reševanja nerešljivega. V času kapitalistične globalizacije smo imeli trendne smeri razvoja, imenovane “offshoring” in “outsourcing”, kar je lepa beseda za prenos domače industrije drugam, najraje v Latinsko Ameriko ali Azijo. No, sedanja kriza kot posledični produkt nagrmadenih globalnih trgovinskih in kapitalskih neravnotežij, je pokazala, da so bile te “offshoring” smeri razvoja morda napačne.

ZDA so v tem procesu “offshoringa” izgubile skoraj polovico delovnih mest v industriji. Zamenjali so jih cenejši delavci v Mehiki, Kitajski in Filipinih. Zdaj prihaja obrnitev trenda – “reshoring” naj bi vrnil nazaj domov izgubljeno industrijo. Ampak podobno kot pri Kardelju, se to zdi obupan poskus reševanja nerešljivega. Nadaljujte z branjem→

Ekonomija si je po drugi svetovni vojni nekako prisvojila primat v hierarhiji ved z vidika njihove pomembnosti za družbeni razvoj. Še več, z ekscesivno matematizacijo ji je uspelo celo nadeti plašč tehnicizma. Torej avreolo nezmotljivosti. Kajti ko neko stvar zapišemo v enačbo, to postane aksiom. Torej resnica, o kateri ne dvomimo, ker je samoumevna. V enačbi, zlasti če smo do nje prišli po seriji matematičnih operacij, ne more biti nič drugega kot resnica. 2 + 2 je lahko enako samo 4 in nič drugega. Zato v ekonomiji, zapisani v matematičnih enačbah, ne more biti ideologije. Tako kot ne more biti ideologije v sistemu diferencialnih enačb, ki denimo v fiziki opisujejo dinamiko plinov v ozračju.

Nič ne bi moglo biti bolj zavajujoče od tega. Tudi če pustimo ob strani sodobne filozofske razprave. Denimo nedavno priznanje Francisa Fukuyame, da se je pred dvajsetimi leti, ko je napovedal konec zgodovine in ohranitev samo enega, apolitičnega, liberalnodemokratskega in prostotržnega kapitalističnega sistema, zmotil. Ali pa trditev Slavoja Žižka, da znanost ni nevtralna, da znanost ni nevtralni nosilec materialne resnice. Nadaljujte z branjem→

Vlada je prejšnji teden predlagala zakon o fiskalnem pravilu, ki naj bi nadomestil prejšnji predlog zakona o isti zadevi. Oba naj bi poskušala zadostiti obveznosti iz 148. člena ustave, da morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja, ali pa morajo prihodki presegati izdatke. Vendar pa je pot do tega cilja v obeh aktih zelo različna. Je to pomembno?

Je, vendar ne tako zelo, kot bomo videli v nadaljevanju. Medtem ko je prejšnji predlog zakona določal, da se dovoljena rast javnofinančnih izdatkov vseh sektorjev države v določenem letu določa na podlagi predpisane formule (t.i. švicarska formula), pa novi zakon ne določa nobene formule. Nadaljujte z branjem→

• The case for opportunistic inflation – The Economist
• What’s the Matter with Economics? – Alan S. Blinder
• How Science Suffers During Government Shutdown – Scientific American
• Are We Mismeasuring Productivity Growth? – David Beckworth
• A Note on Oil Prices and the Economy – Paul Krugman
• The Long and Short of Falling Energy Prices – macroblog
• The Fed and ECB differ sharply on the oil shock – Gavyn Davies
• Demography Is Rewriting Our Economic Destiny – Bloomberg View
• How Did Germany Limit Unemployment in the Recession? – Tim Taylor
• European headwinds: ECB policy and Fed normalisation – Vox EU
• Women, Mathematical Skills, Academia – Tim Taylor
• The Panic of 1819 – Liberty Street Economics

Koala Voice, zmagovalci lanske Špil lige. Zelo obetajoč band.

Bullet in the Brain

Nadaljujte z branjem→

Mark Thoma si izprašuje vest in se sprašuje, katere mite mu je razbila sedanja Velika recesija. Denimo, da “pumpanje” velikih količin denarja v gospodarstvo s strani centralne banke nujno vodi v visoko inflacijo ali da sta monetarna in fiskalna politika na dolgi rok nevtralni – da ne moreta vplivati na strukturno raven proizvodnih kapacitet ali na naravno stopnjo brezposelnosti. Thoma pa priznava tudi, da ga je sedanja kriza naučila, da je treba ukrepe ekonomske politike prilagoditi bolezni – torej oblikovati pravilen mix ekonomskih politik.

Nadaljujte z branjem→