After 15 years of work economist Anwar Shaikh finished writing Capitalism: Competition, Conflict and Crisis. It provides economics based on “actual observations” instead of the “idealized world” of mainstream economists. He hopes it will create the “foundation for an alternate curriculum”.
Why did you write this book?
When I first entered economics it was with a wish to understand how the world works. I am from Pakistan, I grew up in a part of the world where disparity in wealth was enormous and growth was slow. My father was a diplomat who was posted in many countries so growing up I observed a diversity of peoples, cultures and economies. In Kuwait I observed how they had more money than they could count, and still many were poor and working under very difficult conditions. So I thought that economics would help me explain this. But when I got to economics I realized that the orthodoxy was not dealing with the world that I was interested in, it was dealing with a world of fantasy.
Author Archives: jpd
Weekend reading
- A Radical New Approach to the Field of Economics – Anwar Shaikh
- How economics failed us – Martin Wolf
- Response to Wolf: Economics failed us before the global crisis – Peter Doyle
- The Economic Scars of Crises and Recessions – IMF Blog
- The Output Gap is no longer a sufficient statistic for inflation – Simon Wren-Lewis
- Income redistribution through taxes and transfers – Causa and Hermansen
- The hysteresis-resilience trade-off in unemployment – VoxEU
- Big Data and Economic Nowcasting – No Hesitations
- What Does it Mean to Have Rational Expectations? – Roger Farmer
So švedski zdravstveni delavci bolj produktivni oziroma česa ne razumejo na GZS?
Bine Kordež
Na teh straneh sem v zadnjem času predstavil kar nekaj podatkov o položaju javnega sektorja. Na žalost se javni sektor običajno ocenjuje na osnovi posameznih ekscesov in tako se vsa Slovenija ukvarja predvsem s ceno nekega zdravstvenega materiala, le malo pa je celovitih ocen stanja. Zadnje zahteve po kar precejšnjem dvigu plač javnih uslužbencev pa so to splošno mnenje seveda še nekoliko zaostrile. Nasprotovanju prevelikim dodatnim obremenitvam se razumljivo pridružuje tudi gospodarstvo oz. njihov predstavnik – Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). V zadnjem zapisu (Sobotna priloga Dela) smo tako lahko prebrali kar nekaj novih argumentov, ki opozarjajo na prevelike apetite zaposlenih v javnem sektorju, kar naj bi ogrožalo tako vzdržnost javnih financ kot tudi konkurenčnost našega gospodarstva.
Seveda ni nobenega dvoma, da je gospodarstvo motor našega nadaljnjega razvoja in njegova uspešnost tudi vir za porast blagostanja celotnega prebivalstva. Vseeno pa se pri tem zanemarja vloga in pomen gospodarskih dejavnosti, ki se v pretežni meri izvajajo v okviru javnega sektorja (šolstvo, zdravstvo in sociala ter javna uprava). Zbornica namreč ugotavlja, da naj bi za zaposlene pri opravljanju omenjenih storitev v Sloveniji namenjali kar petino več denarja kot v sosednjih državah. Po njenih besedah naj bi bila tudi produktivnost pri opravljanju teh storitev za kar polovico nižja kot na primer v skandinavskih državah in razumljivo tudi bistveno nižji nivo storitev.
Zakaj so v ZDA zdravstvene storitve najdražje na svetu?
Zato, ker so ZDA edina razvita država brez univerzalnega zdravstvenega zavarovanja.
In zakaj so ZDA edina razvita država brez univerzalnega zdravstvenega zavarovanja?
Ker je, kot je to že 25 let nazaj ugotavljal Bernie Sanders, to super dober biznis za zdravstvene zavarovalnice, farmacevtska podjetja in zasebne bolnišnice. In ki zato letno plačujejo desetine milijonov dolarjev lobističnega denarja, da v ZDA ne bi prišlo do uvedbe univerzalnega zdravstvenega varstva. (Obamacare je zgolj cenejša verzija obstoječega zasebnega zdravstvenega zavarovanja).
Hired: Šest mesecev v podzemlju gig ekonomije
“Hired“ je nova knjiga na mojem Kindlu. Novinar James Bloodworth se je podal za 6 mesecev v podzemlje britanske gig ekonomije. Delal je vse – sodobne – oblike dela kot kratkoročno najeta delovna sila brez socialne varnosti, od Amazonovih skladišč do voznika pri Uberju, in se poskušal s temi skromnimi prihodki preživeti. Skupaj z razčlovečenim britanskim delavskim razredom, študenti z desperadičnimi prihodki in brezpravnimi imigranti iz Vzhodne Evrope.
Bloodworth kaže na sliko sodobne delavske Britanije, ki – temu vtisu se ni mogoče izogniti – spominja na Dickensove in Marxove opise delovnih in življenjskih razmer britanskega delavskega razreda v prvi polovici 19. stoletja. Tedanje nevzdržne razmere delavskega razreda so spodbudile krvave delavske upore in ostro marksistično kritiko. Prvi so izzvali postopno regulacijo delovnih razmer (krajši delovnik, ukinitev otroškega dela), druga pa marksistične revolucije v prvi polovici 20. stoletja.
Program reform (3): Učinkovita raba energije in program vlaganj v energetiko
Drago Babič
Ocena stanja
O oceni stanja slovenske energetike smo pisali podrobneje v dveh komentarjih:
Prihodnost naše energetike (1)
Prihodnost naše energetike (2) – Obnovljivi viri energije
Slovenska energetika je že tehnološko del širše, Evropske energetike in je ne moremo obravnavati kot samo nacionalni projekt. To pomeni, da se ne moremo izogniti čezmejnim vplivom, tako dobrim kot slabim, umetnost strategije pa je, da izkoristimo dobre učinke in se izognemo slabim. V tem smislu je treba spremeniti dosedanje pristope, ki so stavili preveč na samooskrbo in varnost oskrbe za vsako ceno in premalo na ekonomičnost poslovanja sektorja, predvsem pa na koristi končnih uporabnikov. Najti moramo pravo ravnotežje med varnostjo oskrbe in ekonomičnostjo poslovanja celotnega področja. To je še posebej zahtevna naloga v sedanjem času, ko ogromne subvencije, namenjene izgradnji OVE, predvsem pri bogatejših članicah EU, tako izkrivljajo realno sliko ekonomičnosti energetike, da pravih odločitev glede lastnega razvoja z dolgoročnimi posledicami ni možno sprejemati.
Program reform (2): Tehnološki preboj
Jože P. Damijan in Drago Babič
Ocena stanja
V času krize so vse slovenske vlade po letu 2011 zavzele tipičen neoliberalni »roke proč« pristop glede spodbujanja tehnološkega razvoja. Po eni strani so drastično zmanjšale javne izdatke za raziskave in razvoj (RR). Tako so se med letoma 2011 in 2016 javna sredstva za RR zmanjšala kar za 118 mio evrov oziroma za 42% (iz 282 na 164 mio evrov), kot delež v BDP pa iz 0.76% na le še 0.41%. Na drugi strani so bile kot nadomestek uvedene olajšave za podjetja za vlaganja v RR, kar so podjetja pridno izkoristila in statistično so se vlaganja poslovnega sektorja v RR okrepila in so bila leta 2016 za 20 mio evrov višja kot v 2011. Hkrati se je okrepilo črpanje evropskih sredstev za RR, to je bilo leta 2016 tudi za 20 mio evrov višje kot v 2011. Toda oboje skupaj je nadomestilo zgolj tretjino izpada javnih sredstev za RR.
Na tretji strani pa je država zamočila glede institucionalnega spodbujanja tehnološkega razvoja. Slednje se je prek nekdanje tehnološke agencije TIA in skupaj z JAPTI, kot bi rekel nekdanji resorni minister Gregor Golobič, »utopilo v Špiritu«. Javno spodbujanje tehnološkega razvoja danes najdete razdrobljeno marsikje, prav gotovo pa ne v Spiritu, agenciji, ki je zanj zadolžena.
Kdo bo slovenska Cambridge Analytica?
Spodaj je droben izvleček iz tega, kar je v torek prikazal britanski Channel 4 glede angažmaja in aktivnega usmerjanja Trumpove predsedniške kampanje. V bistvu so naredili vse ključne stvari za Trumpovo kampanjo – analitiko (identifikacijo osmih ključnih neodločenih držav), targetiranje neodločenih volilcev prek zlorabe osebnih Facebook profilov desetin milijonov Američanov in njihovega nagovarjanja z ustreznimi vsebinami z uporabo istega socialnega medija. In uspelo jim je pridobiti dovolj neodločenih volilcev, ki so prinesli večino elektorskih glasov, čeprav je Trmp izgubil po absolutnem številu volilnih glasov. Učinkovita strategija, ni kaj.
Umetna inteligenca je kot tinejdžerski seks
Težko, da mi ne bi bila všeč ta oznaka Dana Arielyja, profesorja na univerzi Duke, ki je uvajanje umetne inteligence v poslovanje označil kot “tinejdžerski seks”:
Everyone talks about it, nobody really knows how to do it, everyone thinks everyone else is doing it, so everyone claims they are doing it.
Moja osebna skepsa glede umetne inteligence se ne nanaša toliko na to, da nas bodo roboti zamenjali na delovnih mestih, da nam bodo algoritmi zjutraj kuhali kave, pospravljali stanovanja in premagovali pri družabnih igrah (pri čemer je vse troje dokaj preprosto in izvedljivo, saj gre za rutinska opravila z omejenim številom kombinacij), pač pa na to, da nas bodo algoritmi zamenjali pri kreativnem razmišljanju in inoviranju. Da bodo kreativni namesto nas. Da bodo stvaritelji namesto nas.
Topolkova direkcija kot primer (zelo) slabe prakse projektnega vodenja
Mirko Troha
Predsednik Vlade Miro Cerar skuša omiliti sramoto, ki mu jo je nakopal Damir Topolko z maketo 2. tira. Miro Cerar meni, da je šlo v primeru afere le za eno in edino napako. Naše mnenje je, da predstavlja afera z maketo le vrh ledene gore slabo pripravljenih in slabo vodenih projektov. Hvaljenje Damirja Topolka o tem, kako dobro vodi številne projekte, postane malo manj bleščeče, če se ti projekti pogledajo bolj podrobno.
Direkcija za infrastrukturo nastopa v projektih v vlogi naročnika. Pri skoraj vseh projektih pa sodeluje s podjetjem DRI, ki ga vodita Jurij Kač in Tadej Veber. Podjetje DRI ima monopol za operativno vodenje in pripravo vseh gradbenih projektov s strani države. Pri monopolu pa že po definiciji kvaliteta storitev pada. Hkrati pa se z monopolom povečuje tudi tveganje za korupcijo.
Prepletenost sodelovanja z delom na projektih se kaže tudi s prepletenostjo z nadzorstvenimi funkcijami. Damir Topolko je predsednik nadzornega sveta podjetja DRI, podjetja, ki mu DRSI odda največ poslov. Hkrati pa tudi DRSI predstavlja največjega naročnika za podjetje DRI.
You must be logged in to post a comment.