Zakaj se je UMAR tako splašil?

Bine Kordež

Kot vsako jesen, je tudi letos Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) objavil Jesensko napoved gospodarskih gibanj 2018. Najbolj izstopajoč podatek je bila znižana napoved o letošnji gospodarski rasti. Potem ko so pomladi ocenjevali, da bo letošnja realna rast bruto domačega proizvoda kar 5,1 %, so to rast sedaj popravili na 4,4 %. Potem ko so pomladi visoke napovedi utemeljevali z zelo ugodnimi gospodarskimi razmerami v mednarodnem in domačem okolju, smo sedaj lahko prebrali, da bo k “umiritvi lani pospešene gospodarske rasti (4,9 %) prispevala predvsem nižja rast izvoza, …nadalje pa se bosta povečali zasebna in državna potrošnja“.  

Na osnovi zapisanega bi lahko povzeli, da je UMAR znižal napoved zaradi tveganj, ki se objektivno pojavljajo v mednarodnem okolju, čeprav so pričakovanja še vedno optimistična. Prisotna so sicer opozorila, a vsaj še tri leta kakih napovedi nove krize ni. Za leto 2020 je UMAR predvidel celo 0,2 odstotni točki višjo rast (3,4 %) kot je ocenjeval pomladi. To so torej vsebinski poudarki napovedi gospodarskih gibanj, kaj pa kažejo konkretne številke?

Vsi omenjeni odstotki rasti temeljijo na gibanju BDP, merjenega v enotnih cenah (trenutno se uporablja leto 2010), in znižana letošnja rast po jesenski napovedi pomeni približno 350 milijonov manj ustvarjenega domačega proizvoda kot so pričakovali pomladi. Natančnejši preračun gibanja posameznih vrst potrošnje, katere sestavljajo BDP, pa pokažejo zanimivo sliko. V jesenski napovedi pri saldu menjave s tujino (izvoz minus uvoz) sploh ni prišlo do kakih sprememb glede na pomladanske ocene. Predvideli so sicer nekaj manjšo rast izvoza, a tudi uvoza (za odstotno točko) in saldo menjave s tujine se je v zadnji projekciji celo nekoliko povečal. Kljub opozorilom o poslabševanju mednarodnega okolja, so glede na pomlad presežek v menjavi s tujino celo povečali za 55 milijonov evrov. Kaj je bil potem razlog za nižjo rast BDP za omenjenih 350 milijonov evrov, torej za znižanje napovedi s 5,1 na 4,4 % za letošnje leto?

Ves izpad dejansko izhaja iz znižanja zasebne potrošnje (končna potrošnja gospodinjstev). Pomladi so predvideli, da bo le-ta letos porasla za 3,6 %, po novi napovedi pa “le” za 2,7 %, in to je v nominalnih številkah povzročilo tudi celotno znižanje rasti BDP. Na popravek oz. znižanje predvidene rasti BDP v letošnjem letu torej niso vplivale razmere v tujini ali učinki menjave s tujino, temveč ocena o nižji zasebni potrošnji glede na pomladanska pričakovanja. Ocenjujem, da so na UMAR-ju “odreagirali” na zadnji podatek o gibanju zasebne potrošnje. Tako kot je pomladanska optimistična napoved najbrž izhajala iz kar prek 6-odstotne rasti BDP v zadnjem kvartalu, tako so analitiki hitro reagirali na podatek, da je v letošnjem drugem kvartalu zasebna potrošnja zrasla realno le za 1,1 odstotek in znižali projekcije izpred pol leta.

Ne dvomim sicer, da so napovedi gospodarskih gibanj rezultat obsežnih analiz in ocen, a takšni “hitri” popravki napovedi vseeno kažejo odzivanje predvsem na kratkoročne, tekoče spremembe. Ker je torej zadnji podatek pokazal presenetljivo nizko potrošnjo prebivalstva (samo za II. kvartal, v prvem tromesečju je bila še visoka), so to takoj vključili v nižja letošnja pričakovanja. Mogoče je bila ta reakcija prehitra in lahko, da bo podatek v naslednjem kvartalu že višji, ali bo celo prišlo do popravka za nazaj (statistika te izračune kasneje velikokrat spremeni ko pridobi natančnejše podatke). Omenjeni padec rasti zasebne potrošnje v drugem tromesečju na le 1 % (realno, po istih cenah) je namreč dokaj presenetljiv in možno je, da bo prišlo do ponovnega obrata navzgor. To nam potrjujejo nekateri drugi podatki, pa tudi dosedanja dogajanja glede izračuna obsega BDP. Izpostavil bi dve zanimivi podrobnosti.

Podatke o gospodarski rasti v II. tromesečju je Statistični urad objavil v avgustu, istočasno pa tudi korekcije izračunov za lansko leto. “Prvo oceno” o rasti BDP v preteklem letu smo dobili konec letošnjega februarja in takratni podatek je bil 5,0-odstotna realna rast slovenskega BDP, kar nas je uvrstilo med najbolj hitro rastoča gospodarstva EU lani. Avgusta je Statistični urad objavil nekoliko nižjo “prvo letno oceno rasti BDP” (tako je navedeno ob informaciji). Po stalnih cenah je bila rast le malenkost nižja in je znašala 4,9 %, po tekočih cenah (nominalno) pa je bilo znižanje nekaj večje in sicer od prvotne ocene o 7,1-odstotni rasti na 6,5 odstotkov letne rasti po novem.

Po zadnjih izračunih torej do neke večje korekcije skupne rasti BDP v letu 2017 ni prišlo, precejšnja pa je bil sprememba v strukturi potrošnje, kar se ni posebej poudarjalo. V prvi oceni iz februarja je bila namreč rast zasebne potrošnje 3,2 % (po stalnih cenah), natančnejši  izračuni pa so za lani pokazali le 1,9 % rast ali 277 milijonov evrov manj. Ker je bil skupni obseg potrošnje (BDP) skoraj enak, je seveda prišlo do povečanja pri neki drugi postavki. Iz podatkov razberemo, da so se zaloge lani povečale za 327 milijonov več kot so prvotno ocenili in zato v skupnem obsegu BDP do večjih korekcij ni prišlo. Na Statističnem uradu so torej preko poletja izračunali, da zasebna potrošnja lani ni imela tako visoke rasti, precej bolj pa se je povečala proizvodnja blaga “na zalogo”. Kaj je bil razlog za to, ni pojasnjeno, a najbrž so do teh zaključkov prišli na osnovi natančnejših vhodnih podatkov.

Podobno manjša rast obsega zasebne potrošnje se je pokazala tudi v letošnjem drugem kvartalu, ko je bila realno le 1,1 % višja kot lani. Če ne bi bilo omenjenega popravka podatkov lanskega leta, bi bila letošnja zasebna potrošnja realno celo nižja od lanske (!). Tako skromna rast vsekakor preseneča, ker vsi ostali tekoči podatki ne kažejo nekega umirjanja potrošnje prebivalstva. Na spodnjem grafikonu so prikazani podatki o gibanju nekaterih podatkov v zvezi s prejemki in potrošnjo prebivalstva. Grafikon kaže letne stopnje rasti (posamezni mesec glede na isti mesec preteklega leta), le da tokrat v nominalnih stopnjah rasti v odstotkih. Te so sicer okoli dve odstotni točki višje kot realne, a trendi in razlike so podobni.

Zanimiva so predvsem gibanja v zadnjih dveh letih. Pri tem so upoštevani trimesečne drseče sredine, torej vsakokratni seštevek podatkov za zadnje tri mesece, da se izognemo prevelikim nihanjem. Z vijoličasto črto je prikazano gibanje zasebne potrošnje o čemer pišem zgoraj, torej tako, kot jo spremlja statistični urad prek izračuna BDP. Vidimo torej precej nizko rast sredi lanskega leta kot posledica zadnjega popravka izračunov za lani in nato ponovno upad v letošnjem drugem kvartalu. S  prekinjeno črto je za primerjavo prikazano tudi gibanje te zasebne potrošnje po prvih podatkih SURS-a iz februarja letos, ko se je za lani ocenjevala dokaj konstantna visoka rast, Ob tej višji lanski osnovi, bi bila seveda letošnja rast še nižja in zato grafikon kaže večji upad.

K_Rast BDP1.png

Ob podatku o zasebni potrošnji kot sestavnem delu BDP, pa so dodani še podatki o masi plač, pobranem DDV ter obsegu trgovine na drobno. Vsi trije navedeni podatki na svoj način odražajo obseg potrošnje prebivalstva in vsi trije kažejo zadnje mesece dokaj visoko rast. Če je končna potrošnja prebivalstva v okviru BDP zadnje leto in pol rasla v povprečju po 4 % (nominalno), je bila rast ostalih kategorij preko 6 odstotkov. Seveda ne gre za enake ekonomske kategorije, vsaka ima svoje značilnosti, a do določene mere vseeno približno odražajo dinamiko potrošnje prebivalstva. Zato je bilo verjetno  gibanje v preteklih letih precej usklajeno (visok skok DDV v 2014 je posledica zvišanja davčne stopnje), od lanskega leta pa je po popravkih izračuna BDP zasebna potrošnja neobičajno nizka. Takšno odstopanje nakazuje, da je mogoče prišlo do kakšne spremembe tudi v metodologiji izračuna zasebne potrošnje kot dela BDP. To je sicer samo špekulacija, a bistveno večja rast vseh ostalih podatkov, ki odražajo potrošnjo prebivalstva, lahko pripelje do takšnega zaključka.

Verjetno se bralec kar nekako izgubi v navajanju vseh teh odstotkov, a želel sem pokazati, kako je do zadnje nižje napovedi rasti BDP prišlo predvsem zaradi upada – sicer visoke – rasti zasebne potrošnje in ne toliko zaradi znižanja obsega izvoza in povečanih tveganj v mednarodnem okolju. Kaže da je UMAR v svoji jesenski napovedi odreagiral predvsem na zadnji podatek statističnega urada o znižanju zasebne potrošnje in temu prilagodil tudi svoj izračun oz. napoved letošnjih gibanj. Pri tem pa se sprašujem, če je bila tako hitra reakcija upravičena. Vsi ostali podatki o gibanju prejemkov in potrošnje prebivalstva namreč ne kažejo kakega umirjanja rasti. Pobran DDV sicer mesečno precej niha, a na daljši rok vseeno mogoče še najbolj točno pokaže obseg potrošnje prebivalstva in skupaj z ostalimi podatki kaže na visoke rasti potrošnje prebivalstva. Zato ne bom presenečen, če bodo v naslednjih kvartalih podatki o rasti zasebne potrošnje zopet višji ali celo korigirani za II. kvartal. S tega vidika je bila reakcija UMAR-ja in takojšnje znižanje napovedi za letošnje leto mogoče kar prehitra.

Za večino je popravek letošnje rasti BDP iz 5,1 na 4,4 odstotke (realno, v stalnih cenah) sicer najbrž nepomemben, a ima lahko kar velike vplive na ekonomske odločitve vlade v naslednjih mesecih – vsaj tako se lahko razume izračune UMAR-ja. Priprava oz. korekcija že sprejetega proračuna za letošnje in naslednje leto naj bi namreč temeljila ravno na projekcijah Urada za makroekonomski razvoj in analize in zato je ta izračun lahko kar pomembna kategorija.

Bojim pa se, da se ugotovitve Urada pri oblikovanju proračuna prav preveč ne upoštevajo. Lani jeseni je tako ministrstvo za finance sprejelo letošnji proračun, v katerem so predvideli 51 milijonov evrov presežka. Sam sem januarja letos pripravil oceno na osnovi realnih pričakovanj in naračunal okoli 500 milijonov presežka in tekoča gibanja kažejo, da bo ta moja ocena bistveno bližje realnim gibanjem. To kaže, da državne projekcije zasledujejo bolj druge cilje in napovedi UMAR-ja (najsi bo 5,1 % ali 4,4 % rasti) kake velike teže pri korekciji proračunskih dokumentov ne bodo imele.

K_Rast BDP2.png

Na koncu dodajam še en grafikon v katerem sem prejšnjim dodal še dva podatka, prav tako pomembna glede splošnih ekonomskih gibanj. Z rdečo črto je dodan podatek o gibanju celotnega BDP, z zeleno pa je zanimiv tudi podatek o rasti depozitov prebivalstva. Tudi ti zadnji dve leti rastejo z okoli 6-odstotno letno stopnjo. Zaradi veliko podatkov je grafikon manj pregleden, a mogoče koga zanimajo gibanja (letne nominalne stopnje rasti) tudi za druge ekonomske kategorije povezane s prejemki in potrošnjo prebivalstva.

4 responses

  1. Kot neekonomist vas naprošam, če lahko prikažete za nekaj let nazaj napovedi UMAR-ja in kasnejšo realizacijo njihovih napovedi. oz. dejansko doseženih rasti ali padcev posameznih postavk.

  2. Že zdaj vam lahko povem, da je do lani bila povprečna absolutna napaka napovedi Umarja glede rasti BDP za 1 leto vnaprej 2 odstotni točki. Kar pomeni, da je ob napovedi 2% rasti za naslednje leto dejanska rast lahko bodisi 0% bodisi 4%.

    Vendar pa UMAR pri tem bistveno ne odstopa od ostalih inštitucij. Za vse je značilno, da mizerno slabo napovedujejo bodoča gospodarska gibanja. Kar pa spet ne čudi preveč, ker pri gospodarstvu ne gre za mehanske procese kot v fiziki, pač pa za interakcije med živimi ljudmi in njihove sentimente. Če se sentimenti posameznikov spremenijo in se amplificirajo v črednem nagonu, se drastično spremenijo tudi gospodarska gibanja.

    Problem je, ker sodobna makroekonomija, ki tmelji na racionalnih pričakovanjih mikro subjektov, ne priznava te makro volatilnosti. Predpostavlja, da se volatilnosti mikro subjektov med seboj izničijo. Torej mikro šoki ne morejo imeti makro učinkov. Kar je blesarija in skregano z empirijo, ampak takšno je prevladujoče stanje sodobne makroekonomije.

  3. Poanta Binetovega prispevka je, da drugi, neposredni podatki, ki kažejo na potrošnjo prebivalstva kot del BDP, kot rast plač, rast prodaje v trgovinah in rast pobranega DDV ne kažejo na zaostanek potrošnje prebivalstva. Vprašanje je, ali so podatki pravi ali pa so nekaj zamočili v zajemanju podatkov oziroma metodolgiji. To pa je pomembno, mogoče bi le povprašali statistike in UMAR od kod ta razlika?

  4. Kaj pa lokalne volitve?

    Leta 2012 je na tej strani bil zelo dober članek o vplivu malih keynesov na gospodarsko rast.

%d bloggers like this: