Mazzinijevo sporočilo tistim, ki bi radi nizke davke iz Republike Srbske

Miha Mazzini je spet na genialen, literarni način zaobjel bedo slovenskega “superpodjetniškega” razumevanja kvalitete poslovnega okolja oziroma povezave med davki in celotnim družbenim okoljem (kamor spada ob podjetniškem okolju, kvaliteti človeškega kapitala, zdravstvu, šolstvu tudi varnost in kvaliteta življenja itd.). Po domače povedano, podjetniki so se rodili že odrasli, izobraženi, zdravi in sposobni, prav tako vsi njihovi zaposleni, in tej družbi ne dolgujejo ničesar.

In naprej, podjetniki bi radi radi nizke davke Republike Srbske. Zakaj torej ne preselijo svojega podjetniškega entuziazma in davčnega rezidentstva v Republiko Srbsko? Aja, oni bi samo njihove nizke davke na dobiček in dividende, ne pa “celotnega paketa”, ki jim ga nudijo za te nizke davke (od podjetniškega okolja, kvalitete človeškega kapitala, zdravstva, šolstva, varnosti in kvalitete življenja, (ne)članstva v EU, NATO, OECD itd.).

Osebno najbolj zanimiv simptom pogoltnosti pa so slepe pege, ki posujejo svet pogoltneža in zato je v njegovih izjavah vedno manj logike. Saj veste, tisto: “Začel sem reven, z dna, oče mi je dal samo prvi milijon.”

Da ne pozabim neutrudnega vpitja tistih, ki s spleta grabijo ukradene filme, glasbo, knjige, slike: “Kultura mora biti zastonj, umetniki pa naj živijo od trga!”

Posebej pomembna pa je slepota, ki pade na odnos med posameznikom in družbo. Naj ilustriram z naslednjo prigodo.

Trije znanci, podjetniki manjšega kalibra, so grmeli nad predlagano obdavčitvijo dobičkov. Pridušali so se nad tem, kako jih država skubi, ko so citirali davčnega strokovnjaka: “Bosna in Hercegovina ne obdavčuje izplačila dividend” (vir). Potem so ropotali, da bodo selili podjetja v Bosno, pa pogledovali vame, ali bom kaj komentiral. Nisem.

Ker je bila ravno omenjena Bosna, se je eden od podjetnikov spomnil prigode, ki se je zgodila njegovemu kolegu, motoristu: vozil se je po Bosni in z nogo treščil ob kamen ali steber. Hudo ga je zabolelo in ni si upal niti sezuti škornja. Spomnil se je na vse tiste grozne zgodbe, ki jih je slišal o zdravstvu po določenih državah bivše Jugoslavije in sedel nazaj na motor ter se po tistih groznih cestah v hudih bolečinah odpeljal domov, na domačo urgenco, kjer so mu ugotovili ne vem kakšen zlom.

Na tej točki se je trojica spet lotila strmenja vame. Odločno so hoteli komentar. Nisem se spomnil drugega, kot: “Je na motorju imel Akrapovičevo izpušno cev?”

Prosim vas, kaj naj drugega rečem ljudem, ki v prvi sapi vpijejo, da bodo selili podjetje v Bosno, ker so tam davki nižji ali jih ni, v drugi sapi pa povedo zgodbo o človeku, ki je “po slabih cestah” in “v bolečinah” vozil domov? Kako lahko odrasel in diplomiran poslovnež ne uvidi povezave med nič davki in nič zdravstva? Med davki in cestami?”

Vir: Miha Mazzini, Siol.net

%d bloggers like this: