Zakaj Igorja Akrapoviča ne spoštujemo tako kot Gorana Dragića?

Goran Novković, *
izvršni direktor SBC – Kluba slovenskih podjetnikov

V zadnjih tednih se je v javnosti zelo razplamtela diskusija v zvezi s koalicijsko pogodbo. V tem času smo lahko zasledili tudi članek na Damijan blogu, kot je bil denimo članek z naslovom »Peticija podjetnikov: Manipulacija za prikrivanje egoističnih interesov podjetniškega sloja«, avtorja Draga Babiča. Posebej bi rad opozoril, da si je avtor tega članka očitno ustvaril svojo sodbo, še preden bi o določenih informacijah sploh karkoli povprašal oziroma informacije preveril. Če bi malo pobrskal na spletu ali v medijih, bi zelo lahko našel predloge SBC – Kluba slovenskih podjetnikov za ravojni preboj Slovenije. Seveda pa je vprašanje, ali je to sploh bil avtorjev namen.

Kolumna je bila včeraj objavljena v časniku Večer z namenom, da bi javnost bolje razumela reakcijo podjetnikov, ki so skupaj z drugimi gospodarskimi in drugimi organizacijami oblikovali največjo koalicijo Za podjetno Slovenijo doslej. Zato je treba odgovoriti na najmanj sedem vprašanj, zakaj se je to zgodilo. 

A. Zakaj smo se v SBC – Klubu slovenskih podjetnikov in drugih organizacijah sploh odzvali tako odločno in enotno?

Preprosto zato, ker so določeni napovedani ukrepi v koalicijski pogodbi škodljivi, ne le za podjetnike in podjetja, ampak tudi za širšo družbo. Določba o vključitvi osebnih dohodkov iz kapitala, o kateri je največ govora v javnosti, je za podjetnike pomembna, a hkrati je le vrh ledene gore. Zakaj?

  1. Nevarnost: zdravje javnih financ. Tudi fiskalni svet je opozoril, da številne določbe iz koalicijske pogodbe ne vodijo k javno finančni vzdržnosti. Fiskalni svet je varuh dobrega gospodarjenja z davkoplačevalskim denarjem in hkrati varuh ustavne ureditve na področju fiskalnega pravila. V koalicijski pogodbi je precej obljub, ki bodo drage, če se uresničijo. In bodo vsem prinesle na pleča nova bremena dajatev. Lahko znova ogrozijo javne finance. Če so ogrožene javne finance, to na koncu plačamo vsi davkoplačevalci.
  2. Nevarnost: manj delovnih mest. Zdajšnja ureditev na področju davka od dohodkov iz kapitala lastnikov stimulira podjetnike, da svoje dobičke zadržijo v podjetju, predvsem za hude čase ali investicije. Investicije ne pomenijo le plemenitve dobičkov in kapitala podjetja, kar je seveda tudi interes podjetnikov, ampak hkrati tudi nova in bolj kvalitetna delovna mesta, gospodarsko rast, manjšo zadolženost podjetij in več davkov za javne blagajne. Če to ureditev spremenimo, bo manj rasti, večja bo zadolženost podjetij, manj bo investicij in novih delovnih mest, manj bo davkov za javne storitve …
  3. Nevarnost: odliv denarja v tujino. Reakcija podjetnikov je razumljiva.

Prvič, ker morajo biti konkurenčni, iščejo boljše podjetniško okolje. V tem primeru bo to tujina. Njihovi tekmeci ne počivajo. Tudi oni ravnajo enako. Na koncu se boljše ali slabše podjetniško oziroma davčno okolje pozna v kakovosti in ceni njihovih izdelkov. Svet trga je krut: ali bodo konkurenčni ali pa ne.

In drugič, gre za njihova privarčevana sredstva, deponirana v lastnih podjetjih. Primerjava: če bi državljanom napovedali 25% obdavčitev bančnih depozitov ob dvigu, bi ravnali enako kot podjetniki. Preden bi se to zgodilo, bi množično dvigovali svoj denar iz bank. V obeh primerih gre vsebinsko za davek na privarčevana sredstva.

B. Zakaj reakcija ni bila preuranjena niti pretirana?

Zaradi dveh razlogov:

  1. Ker je bila zaradi nekaterih izjav povsem upravičena bojazen podjetnikov, da bi lahko bila ogrožena pravica do zasebne lastnine, predvsem pa …
  2. … ker podjetniki o investicijah, ki bodo imele učinek šele v prihodnosti, odločajo že zdaj. Že napoved višjih davkov na osebne dohodke iz kapitala vpliva na odločitve podjetnikov o investicijah zdaj, čeprav bodo učinki investicij uresničeni šele čez nekaj let.

Ko dober in odgovoren podjetnik zazna investicijsko priložnost, preprosto preračuna, za koliko bo oplemenitil kapital podjetja in svoj kapital, posredno pa z investicijo posodobi delovna mesta, pogosto tudi poveča število delovnih mest. Čez nekaj let stori isto. Uspešna podjetniška zgodba je zgodba o plemenitenju kapitala prek zdrave rasti podjetja in s tem tudi števila delovnih mest. Da bi lahko dobro in odgovorno načrtoval, mora podjetnik že zdaj vedeti, kakšni bodo davki čez pet let, ker to tudi njegovi tekmeci že vedo.

Zaradi napovedi drugačne ureditve obdavčitve osebnih dohodkov iz kapitala pa je nastala velika negotovost med podjetniki. V SBC – Klub slovenskih podjetnikov smo dobili veliko dopisov. Eden od podjetnikov je zadržal prenos svojega nemškega podjetja v Slovenijo. Drugi je ustavil svoje investicijske načrte, h katerim so ga spodbujali kupci, ker že tako ne ve, do kdaj bo trajala konjunktura v njegovi panogi. Zdaj pa niti ne ve več, koliko več bo plačal davka. Boji se, da se mu investicija v Sloveniji ne bo poplačala. Tretji podjetnik je poročal, da ga iz Beljaka in Celovca že vabijo, naj prenese podjetja tja. Takšni so odzivi podjetnikov v realnem svetu.

C. Zakaj smo se odločili za peticijo ZA podjetno Slovenijo?

Ne samo zaradi napovedanih novih dajatev, temveč predvsem zaradi stigmatizacije in nestrpnosti do podjetnikov. Stigmatizacija podjetnikov je nedopustna tako kot stigmatizacija žensk, manjšin, migrantov, kogarkoli drugega v družbi. Peticija ZA podjetno Slovenjo na povezavi www.zapodjetnoslovenijo.si nosi takšen naslov zato, ker želimo spremeniti družbeno klimo, v kateri se to dogaja.

Zato nas veseli, da so poleg SBC – Kluba slovenskih podjetnikov – peticijo do sredine minulega tedna že podprli Obrtno podjetniška zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije,  Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, Skupnost slovenskih podjetnic, Združenje Manager, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, CEED, Zavod SLOLES, Ljubljanski univerzitetni inkubator, Slovenski podjetniški sklad, Združenje lastnikov nepremičnin v Sloveniji, Zavod mladi podjetnik, Iniciativa Start:up Slovenija, BNI Slovenija.​

Vse te organizacije v seštevku štejejo več kot 150.000 članov. Peticijo je z navedbo imena že podpisalo več kot 2.000 podjetij, več kot 5.600 posameznikov pa z imenom in priimkom. Nikdar ni bilo takšne koalicije v bran podjetnosti kot vrednoti. Ta bi morala biti v sodobni družbi čislana.

Ob tem smo pred dnevi pri predsedniku republike in na seji odbora za gospodarstvo v Državnem zboru posebej izpostavili skrb, ker ne vidimo v Sloveniji ene politične stranke, ki bi z enako mero odgovorila na stigmatizacijo katere koli družbene skupine. In dodatno apelirali na vse, da se vzdržimo nestrpnosti do kogarkoli. Ker sicer bomo enkrat na vrsti podjetniki in tisti, ki jih razumemo in zastopamo, drugič kdo drug. Vrtiljak nestrpnosti pa vodi v slabšo, ne v boljšo družbo.

Č. Zakaj nismo bili zadovoljni s političnim odzivom na naše predloge?

V prvem polletju smo imeli v SBC – Klubu slovenskih podjetnikov intenztivne pogovore z vsemi političnimi strankami, razen z Levico, ki se ni odzvala na naše vabilo in ki jo še naprej vljudno vabimo, da se sestane z nami.

Naš program Za prodorno Slovenijo smo oblikovali, ker si želimo, da bi končno v Sloveniji izpeljali ukrepe za razvojni preboj – da bomo dohitevali razvite, ne pa zaostajali za njimi. Tudi zato, ker si ne želimo ponovitve zgodbe iz leta 2008, ko smo bili povsem nepripravljeni na krizo. Pa še prepočasi in pozno smo reagirali.

Prva znamenja ohlajanja rasti in optimizma so tudi zdaj že vidna. Ne vemo še, ali je res kriza že za vogalom, ampak znamenja postajajo čedalje bolj resna.

Upamo, da bo tudi po zadnji razpravi v javnosti in nekaterih izjavah predstavnikov koalicije prevladal zdrav razum in da bomo šli vsi skupaj v smeri razvojnega preboja, ne pa stagnacije.

D. Zakaj si želimo razvojnega preboja?

Ker si ljudje upravičeno želijo blaginje, kakršno uživajo v bolj razvitih državah. Nimamo pa pragmatične ekonomske politike, s katero bi jih lahko dohitevali.

V SBC – Klubu slovenskih podjetnikov želimo po poti Avstrije, Nemčije, Nizozemske, Skandinavije, ne Venezuele, niti južne evrope niti Višegrajske skupine.

Da bi to dosegli potrebujemo ta hip boljše poslovno, administrativno, izobraževalno in tudi davčno okolje kot v državah, ki so nam zgled. Sicer jih ne bomo mogli dohitevati, ker imajo preveč drugih prednosti pred nami. Zahtevati denimo ta hip enake ali podobne davčne stopnje in ob tem obljubljati kmalu enak standard ljudem kot v omenjenih zglednih državah je iluzija, ki nikdar ne more biti uresničena.

E. Zakaj naša akcija ni politična?

Zato, ker je politična samo toliko, kot je vsaka akcija nevladnih ali drugih organizacij v državi. SBC – Klub slovenskih podjetnikov je zelo apolitična organizacija, ko govorimo o strankarski opredelitvi. Tako zelo, da mora vsak član med drugim ob včlanitvi podpisati izjavo, da ni član nobene politične stranke.

Res je, da zastopamo interese najbolj uspešnih slovenskih podjetnikov, vendar to počnemo skozi prizmo tega, kako ob tem iskati tako imenovane “win win” rešitve – ki so obenem koristne za državljanke in državljane, družbo v celoti.

Predvsem zato, da bomo v tem primeru imeli več delovnih mest in da bodo ta bolj kvalitetna.

Ker, pozor, ta hip imamo res relativno nizko brezposelnost. Toda hkrati – o čemer je javnost premalo seznanjena – imamo še vedno zelo slabo razmerje med delovno aktivnimi in neaktivnimi. To pa ne terja le spremembe davčne, ampak tudi odločne spremembe kadrovske in izobraževalne politike v državi.

F. Zakaj Igor Akrapovič v Sloveniji ni tako spoštovan kot Goran Dragić?

To vprašanje odseva družbeno klimo, v kateri se nahajamo. Goran Dragić je skupaj s svojimi soigralci ponesel ime slovenske košarke in Slovenije v svet. Zasluženo zasluži milijone dolarjev. V Sloveniji je zelo spoštovan. To si zasluži.

Igor Akrapović je z inovativnostjo, znanjem, dobro organizacijo in strastjo, skupaj s sodelavci, iz garaže ustvaril ta hip najbrž najbolj prepoznavno slovensko blagovno znamko v svetu. Zavihtel se je v vrh Moto GP. Ob tem je v njegovih podjetjih nastalo več kot 1.200 delovnih mest. Zaposleni imajo nadpovprečne plače. Veliko dobička je doslej vlagal nazaj v razvoj svojega podjetja.

Zakaj torej v Sloveniji Igor Akrapovič ni tako spoštovan kot Goran Dragić?

To vprašanje bi si morali vsi postaviti. Ni samo vprašanje političnih odločitev, ampak širše družbene klime v Sloveniji.

V razvitih državah skrbno gojijo vrednoto podjetnosti v gospodarstvu, športu, raziskavah, tudi kulturi, ker vedo, da brez podjetnosti in vrhunskih podjetnikov, športnikov, umetnikov in kreativnih, mednarodno uspešnih posameznikov na vseh področjih ne bo toliko zaslužkov kot sicer. Posledično to pomeni manj davkov, manjše pokojnine, manj denarja za socialno državo, manj za paciente v zdravstvu, manj za javno šolstvo.

Delitev na tiste, ki so za podjetnost, in tiste, ki so za socialo, je v Sloveniji umetna delitev. V razvitih članicah EU vedo, da gre oboje skupaj in da morajo iz dneva v dan z ukrepi skrbeti, da bodo dvigovali raven podjetnosti in podjetništva, da bodo posledično lahko več denarja namenili tudi za socialno državo.

Več gospodarske aktivostii pomeni več socialne države. Več bo uspešnih podjetnikov, več bo delovnih mest, več bo denarja za javne storitve, pokojnine …

Ko bomo tako kot v najbolj zglednih razvitih državah ravnali tudi mi, bomo lahko dohitevali te države in družbe. Mandat nove vlade je prva nova priložnost za to. Doslej smo priložnosti večinoma zapravljali.

Ne zapravimo tudi te, nove priložnosti.

____________

* Objavljeno v duhu spodbujanja civilizirane diskusije o aktualnih temah

5 responses

  1. “V razvitih državah skrbno gojijo vrednoto podjetnosti v gospodarstvu, športu, raziskavah, tudi kulturi, ker vedo, da brez podjetnosti in vrhunskih podjetnikov, športnikov, umetnikov in kreativnih, mednarodno uspešnih posameznikov na vseh področjih ne bo toliko zaslužkov kot sicer…Delitev na tiste, ki so za podjetnost, in tiste, ki so za socialo, je v Sloveniji umetna delitev. V razvitih članicah EU vedo, da gre oboje skupaj in da morajo iz dneva v dan z ukrepi skrbeti, da bodo dvigovali raven podjetnosti in podjetništva, da bodo posledično lahko več denarja namenili tudi za socialno državo.”

    Zgornje lahko, kot ne tako majhen in predvsem relativno uspešen in socialno čuteč podjetnik, podpišem tudi sam.

    Gre pa še za nekaj…, za državljansko zrelost in odgovornost. Predvsem zrelost javnih oseb. Kaj to pomeni? Da ni ravno vseeno kaj kdo reče v javnosti, ob kakšni priliki in kako ter da se mora zavedati posledic svojih besed. Nas te združujejo ali razdvajajo? Drugo pa je kultura dialoga. S tem mislim, da se začnemo pogovarjati ex ante in ne le ex post. In to obe strani, tako podjetniki kot sindikati in politiki.

    Kot direktor in lastnik sem imel številne stiki z sindikati in lahko rečem, da smo s stalnim izmenjavanjem informacij , pojasnjevanjem situacije in motivov in predvsem z medsebojnim spoštovanjem veliko dosegli. Na sindikat sem vedno gledal kot na svojega najtesnejšega zaveznika in tako so se sindikalisti večinoma tudi obnašali. V resnici so večinoma ravnali bolj trezno in bili pripravljeni na kompromise kot to poizkuša prikazati del medijev. Je pa tudi res, da so predvsem slovenske vlade praviloma požrle obljube, ki so jih dale sindikatom. In to ima seveda posledice.

    Imel sem priliko tudi spoznati Mesec-a. Parkrat sva bila na kavi, bil sem njihov vabljen ekspet, ko je bilo potrebno ustavljati v parlamentu tisto bedarijo od prodaje Telekom-a. Gre za bistrega inteligentnega prijetnega čoveka, ki pa je brez vsake poslovne izkušnje. In kot tak seveda živi v posebnem svetu.

    Mogoče ne bi bilo slabo, da namesto, da se greste vojno v medijih (ki je sicer čisto razumljiva), da Goran, povabiš Mesec-a in njegove in da se najprej dobite na kavi, Pa potem skupaj obiščete kakšnega podjetnika, ki lahko na mestu samem razloži svojo zgodbo. Saj ne boste v vsakem primeru našli istega jezika, vendar pa sem prepričan, da bo nekaj (ali pa kar nekaj) pa le ostalo. In to je bistveno boljše od nič. Predvsem pa je osnova na kateri lahko odnos razvijate naprej. In še nekaj, odnos je treba razviti še preden nastane problem. Kot je rekel Harvey McKay: ” Dig your well before you are thirsty”

    Veliko uspeha Vam želim.

  2. Mislim, da odrasli ljudje s kolikor-toliko emocionalne in socialne inteligence spoštujemo druge ljudi. In da naše spoštovanje ni odvisno od tega, koliko se z njimi strinjamo ali pa se ne strinjamo in kakšne kolajne in nagrade je kdo dobil. Čeprav je vedno na mestu, da se človeku, ki je nekaj dosegel, čestita za njegov uspeh. In ko je človek v težavah, se mu pomaga, če se lahko. In ob tem ob vsem spoštovanju izjave nikogar ne jemlje za samoumevno suho zlato.
    Pameten človek se nauči marsičesa tako od tistega, s katerim se strinja in od tistega, s katerim se velikokrat ne strinja (če ne drugega, mu to omogoči, da pogleda, iz katerega zornega kota izhaja tisti drugi in kaj konstituira njegov način razmišljanja).
    In je tudi tako, da mora vsak, ki se javno izpostavi, računati tudi s tem, da ne bo požel/a samo hval in pritrjevanj, ampak tudi kaj drugega. In se iz tistega drugega tudi kaj naučiti.

    Bi rekla, da je sedaj bolj čas za učenje. Pi-arovec bi SBC v tem trenutku prvenstveno svetoval, da naj v tem trenutku grejo na “low-profile” (bi rekla, da se poslanec Kordiš tega v zadnjih dnevih precej drži) da se zadeve malo pozabijo, ker bo zanesljivo kmalu kakšna druga dnevna ali mesečna tema, kjer si bo javnost brusila zobe.

  3. Slovensko podjetništvo bo po letih terorja nad delavci, kraje plač, trgovine z belim blagom in povsem odkrite nacistične mantre GZS malo težko postalo že zgolj neosovraženo. Kordiš je imel v osnovi prav… treba bo nekaj ponuditi. Nekaj več od “nizke plače in prekarnost za vedno, pa častite nas kot bogove, sicer vam bomo vzeli še to.” In vsekakor precej več od te ničvredne peticije.

  4. Stigmatizacija podjetnikov? Japajade. Migranti in begunci v zadnjih nekaj letih v Evropi in širše doživljajo tako hudo stigmatizacijo, da se je “podjetniško” metati z njimi v isti koš naravnost žaljivo. Če Levica predlaga malce višji davek na dobiček se skovika o “sovražnem govoru do podjetnikov”. Jaz bi rekel le LOL, nekateri pač ne razumejo niti v osnovi, da civilizacija ni zastonj in da pač stane. Če jo torej hočeš vzdrževati in celo razvijati ti očitajo, da si proti njej. Norost.

    Nekateri očitno res verjamejo, da se civilizacija vzdržuje in razvija preko nevidne, čarobne roke trga, ki bi plačevala nič davkov. Se ne, to so pravljice. In strinjam se s tem kar je rekel Mesec par dni nazaj v Odmevih: da so proračunsko odgovorna stranka. Levica je imela par predlogov o manjši državni porabi na nekaterih področjih, kar se ni upoštevalo. In ima nekaj predlogov na prihodkovni strani. Povsem normalno, razmislek o teh zadevah bi človek moral pričakovati od prav vsake stranke, tudi zunajparlamentarne.

%d bloggers like this: