Janet Yellen, nova finančna ministrica v Bidenovi administraciji (prej dolgo časa v Boardu Fed, en mandat predsednica Fed, sicer pa žena nobelovca za ekonomijo Georga Ackerlofa) se je morala hitro odzvati na vprašanja glede “zastrašujočega povečanega” javnega dolga ZDA v času pandemije ter načrtovanega Bidenovega stimulus programa v višini 1,900 milijard dolarjev. Yellenova je seveda povedala, da visoki dolgovi seveda niso v redu, …vendar pa so, v skladu s tradicionalno makroekonomijo, pomembni stroški servisiranja dolga.

In če so obrestne mere nizke oziroma izjemno nizke, potem je problem servisiranja visokega dolga manj pomemben. Danes ZDA plačujejo enak delež BDP za servisiranje dolga kot leta 2008, čeprav se je delež dolga v BDP podvojil. Yellenova pravi, da se je namesto na dolg treba fokusirati na stroške servisiranja dolga in donos, ki ga bo ta dolg ustvaril (torej v skladu z makroekonomsko enačbo, da se dolg glede na BDP zmanjšuje, dokler je gospodarska rast višja od obresti (g > r)) in da je zdaj čas, da gre ameriška vlada “Big” v javne naložbe.

Nadaljujte z branjem→

Ko je oktobra lani potekalo redno letno srečanje dveh glavnih globalnih inštitucij, IMF in Svetovne banke, je Financial Times glavna sporočila s srečanja zapakiral pod naslovom “Teden, ko so uradno pokopali doktrino varčevanja“. Po petih desetletjih je doktrino fiskalne vzdržnosti uradno zamenjala doktrina fiskalnega aktivizma.

Obe organizaciji sta začeli države članice spodbujati, naj namesto fiskalne previdnosti in vzdržnosti začnejo fiskalno spodbujati svoja gospodarstva in prebivalstvo. Naj se države zadolžujejo, in naj ta denar investirajo, razdelijo podjetjem ali posameznikom. Naj se gradi in troši, kolikor je možno. Seveda s ciljem čim hitrejšega izhoda iz sedanje pandemske recesije.

Nadaljujte z branjem→

Stanko Štrajn

Raziskovalna novinarka Anja Hreščak je v svoji kolumni v Dnevniku v sredo 20.1. 2021 lepo opisala dogajanje v Rogu, kar smo lahko državljani pravne in socialne države Slovenije, nato tudi videli na vseh poročilih javne TV Slovenije. Lucidni dolgoletni novinar Ervin Hladnik- Milharčič je nato dogajanje V Rogu in temu podobne dogodke, ki so v Sloveniji čedalje pogostejši opisal kot maksimalno zastraševanje, na katerega se ne smemo navaditi, ker takšno ravnanje ni normalno.

V sredo 20. 1. 2021 je na Odmevih TV Slovenije poslanka Nataša Sukič lepo razložila nedopustnost posega policije in varnostne službe Valida, ki so po naročilu MOL brutalno izvedli deložacijo posestnikov Roga. Nemara ne vem vsega, a ocenjujem, da Anja Hreščak, Ervin Hladnik Milharčič in Nataša Sukič pri svojih ocenah brutalnega izgona uporabnikov Roga niso vedeli, kaj določa 310. čl. KZ RS v kaznivem dejanju » Samovoljnost«.

Nadaljujte z branjem→

Posvetovalna skupina koalicije KUL za Covid-19

Po dvanajstih tednih zaprtja javnega življenja je več kot očitno, da vladni ukrepi ne delujejo v zaželeni smeri. Podatki kažejo, da se epidemija ne umirja, ampak vztraja na visoki ravni, kar se kaže med drugim v visokem številu bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje.

Očitno je, da zelo ostri vladni ukrepi niso uspeli zajeziti žarišč širjenja okužb, ne na delovnih mestih ne v družinah. To pomeni, da ukrepi, kot so omejitev gibanja med občinami in regijami, omejitev izhoda med 21. in 6. uro, zaprtje vrtcev in šol, zaprtje vseh trgovin z nenujnimi proizvodi, omejitev javnega prevoza, nošenje mask na prostem, ne delujejo. Ob tem, da ti ukrepi očitno niso imeli učinka na zmanjšanje števila okužb, pa ustvarjajo »pandemsko utrujenost« in nepripravljenost prebivalcev, da sledijo nesmiselnim ukrepom, ki načenjajo princip enakosti.

Prav tako pa pristojni nimajo nobenega odgovora, zakaj ukrepi v Sloveniji ne delujejo – za razliko od ostalih držav v Evropi, tudi sosednjih, kjer so kljub bistveno milejšim ukrepom uspeli hitro znižati pojavnost okužb in jo držijo na nizki ravni.

Država ni klinika in celotne populacije ni mogoče obravnavati kot bolnikov. Ob tako močni razširjenosti virusa doma in v drugih državah virusa ni mogoče izkoreniniti, potrebno se je naučiti živeti z njim in izvajati ukrepe, ki povzročajo najmanjše družbene in ekonomske stroške ter negativne posledice na javno zdravje.

Akcijski načrt prinaša spremembo strategije.

Temelji na dejstvu, da ni smiselno nadaljevati s sedanjimi ukrepi ali jih še okrepiti (denimo z omejitvijo radija gibanja), ker bo to samo še povečalo odpor med prebivalstvom, ne bo pa vplivalo na umiritev širjenja epidemije. Hkrati pa trenutni ukrepi povzročajo nepopravljivo škodo ljudem (zaradi omejevanja dostopa do učinkovitega izobraževanja in zdravstvenih storitev), vplivajo na javno zdravje (na psihofizično zdravje ljudi in zaradi neizvajanja nenujnih zdravstvenih storitev) ter povzročajo ekonomsko škodo (zaradi izgube delovnih mest in dodatnega zadolževanja države za financiranje subvencij gospodarstvu za zmanjševanje škode, ki nastaja zaradi nepotrebnega zaprtja vrste dejavnosti).

Strategija temelji na nadzorovanem odpiranju javnega življenja ob izvajanju splošnih in posebnih ukrepov, ki slonijo na znanstvenih dokazih: z odpiranjem vrtcev, šol in gospodarskih dejavnosti ter ukinitvijo omejitev gibanja med občinami, regijami in v nočnem času. Pri tem bodo poleg cepljenja upoštevani vsi protokoli zaščitnega ravnanja v izobraževalnem procesu, pri varnem opravljanju storitvenih in prozvodnih dejavnosti ter v športnih aktivnostih in rekreaciji.

V primeru lokalnih izbruhov okužb strategija predvideva začasno lokalno zaprtje določene geografske enote, vendar le na podlagi ocene razmer in tveganj.

Spremembo strategije omogoča tudi začetek cepljenja ranljivih skupin prebivalstva ter posameznih profilov zaposlenih, ključnih za delovanje vseh sistemov države.

Nadaljujte z branjem→

Uvedba mobilne širokopasovne povezave pete generacije 5G prinaša potencialno revolucijo v organizacijo proizvodnje, potrošnje, sodobnega načina življenja in poslovne modele prihodnosti. V posebni analizi (*) smo s soavtorji ocenili pomen 5G tehnologije za prihodnji razvoj in ovrednotili potencialne učinke morebitne izključitve podjetja Huawei s seznama potencialnih ponudnikov 5G opreme na slovensko gospodarstvo. V nadaljevanju je najprej podan povzetek prednosti 5G tehnologije, nato pa še povzetek potencialnih učinkov na slovensko gospodarstvo v primeru omejevanja konkurence.

Prednosti 5G tehnologije

Tehnologija 5G nedvoumno odpira številne nove poslovne priložnosti, uporabne za modele poslovanja med podjetji, med podjetji in potrošniki in med podjetji in vladami, zaradi izboljšane učinkovitosti, prilagodljivosti in individualizacije. Pomembno je poudariti, da tehnologija 5G, v primerjavi s predhodnimi tehnologijami, prinaša revolucionarne in razločevalne spremembe.

Tabela: Potencialna uporabnost 5G tehnologije

Vir: Oxford Economics, 2019

Nadaljujte z branjem→

Tokrat blog v obliki TW threada.

WHO je pravkar (20/21 januar 2021) spremenila navodila glede interpretacije pozitivnih PCR testov. Zelo po domače: pozitivni test v primeru osebe brez simptomov okužbe se ne šteje kot pozitivni, potreben je še en test in upoštevanje kliničnih znakov ter celotnega konteksta in zgodovine pacienta.

To je (lahko) popolni game changer.

Nadaljujte z branjem→

Drugi val epidemije z zaprtji javnega življenja širom Evrope je napovedoval, da bo najverjetneje prišlo do krize z dvojnim dnom (kriza v obliki črke W). Zadnji podatki kažejo, da morda temu ne bo tako. Čeprav indikator gospodarske klime (na podlagi ankete) kaže velik upad optimizma (celo za 14% v novembru in 10% v decembru), pa kazalec porabe električne energije v gospodarstvu kaže za zadnja dva meseca lani upad le za 3.4 do 4.6% glede na ista meseca v 2019. Podobno kažeta podatka o obsegu prodaje industrijskih izdelkov (novembra je zaostajal za manj kot 1% glede na isti mesec 2019) in o obsegu prodaje v poslovnih storitvenih panogah (podatek je le do oktobra, ko je za lanskim zaostajal za 4.6%). Kljub lockdownu so torej podjetja v industriji in poslovnih storitvah bolj aktivna kot kažejo ankete glede optimizma.

Nadaljujte z branjem→

Dostopnost cepiva proti Covid-19 in začetek cepljenja najbolj ranljivih skupin prebivalstva ter medicinskega in negovalnega osebja sta nedvomno odlična popotnica za boj proti Covid-19. Na žalost pa so dostopne količine cepiva zelo majhne, proces cepljenja pa zelo dolgotrajen. Slovenija trenutno dobiva okrog 18,000 doz cepiva (Pfizer/BioN-Tech in Moderna) in če bi se takšna dinamika nadaljevala tudi v naslednjih petih mesecih, bi do konca junija letos lahko cepili le nekaj manj kot 400,000 ljudi z eno dozo. Ker pa sta potrebni dve dozi cepiva za njegovo učinkovitost, pa to pomeni, da bo do konca junija učinkovito cepljenih manj kot 200,000  ljudi oziroma le 10% prebivalcev Slovenije.

Te številke pa ob novih mutacijah virusa, ki so precej bolj infektivne od dosedanjega seva, pomenijo, da bi vlada lahko sedanje ukrepe zaprtja javnega življenja in celih gospodarskih dejavnosti ohranjala še vse do poletja ali dlje. Vendar pa to ni potrebno, saj obstajajo – v vmesnem času, dokler ne bo dostopno dovolj cepiva – zelo preprosti načini tako za povečanje splošne odpornosti prebivalstva (denimo z rednim dnevnim uživanjem cinka ter vitaminov C in D, glejte tukaj za ustrezne količine) kot odpornosti proti okužbi s Covid-19 (preventiva) in zdravljenja blagih in hujših simptomov zaradi Covid-19 (z uporabo ivermektina).

Kot sem pisal pred dvema tednoma (tukaj, tukaj in tukaj), pregled rezultatov številnih znanstvenih raziskav in kliničnih testov v zadnjega pol leta kaže na veliko učinkovitost zdravila ivermektin v boju proti Covid-19. Učinkovito naj bi bilo tako v fazi preventive (v veliki meri, 80 do 90% preprečuje okužbo), kot v zgodnji fazi (v veliki meri, več kot 80%, preprečuje razvoj bolezni in potrebo po hospitalizaciji) in poznih fazah razvoja okužbe (v veliki meri, več kot 80%, preprečuje smrtnost okuženih). Ivermektin (in zdravila na njegovi osnovi) se sicer uporablja za zdravljenje infestacij s pljučno-srčnimi zajedalci.

Nadaljujte z branjem→

Nadaljujte z branjem→

Seveda bi ga še dopolnil, sploh pri energetiki in infrastrukturi, zdravstvu, tehnologiji in podjetništvu, ampak v osnovi je to zelo dober in napreden program. Sploh za konzervativno stranko.

1. DIGITALIZACIJA: poziv k digitalnemu ministrstvu, ki bi pripomoglo k izpolnitvi načrta, da bi v državi do leta 2030 imeli najsodobnejšo digitalno infrastrukturo.
2. ZAGONSKA PODJETJA: Laschet in Spahn bi bolj spodbujala zagonska podjetja, tudi prek državnih spodbud za tvegani kapital.
3. DOBRO OKOLJE ZA PODJETNIŠTVO IN INOVACIJE: med drugim tu omenjata proizvodnjo baterij, shranjevalne tehnologije, Nemčijo želita videti kot laboratorij za inovativne oblike mobilnosti …
4. ZELENO IN SOCIALNO TRŽNO GOSPODARSTVO: spodbujanje raziskav vodika, spodbujanje konkurence za energetske inovacije. Laschet in Spahn sta v program umestila še postopno opuščanje premoga, krepitev biotske raznovrstnosti in zaustavitev propadanja vrst, na primer pri žuželkah. Tudi namero, da bi bila Nemčija sodobna, okolju prijazna in gospodarna država.
5. NAPREDEK Z NAJBOLJŠO IZOBRAZBO: Laschet in Spahn predvidevata krepitev poklicnega izobraževanja, celovito razumevanje digitalnega izobraževanja, razširitev tehničnih veščin in digitalnih kompetenc tudi prek celovitih digitalnih šol po analogiji glasbenih šol. Načrtujeta tudi zvezni program za prekvalifikacijo za vse stare do 40 let brez izobrazbe;
6. NIČELNA TOLERANCA DO KRIMINALA IN EKSTREMIZMA: tu sta Laschet in Spahn predvidela okrepitev preiskovalnih organov, razmišljanje o notranji varnosti na evropski način: sodelovanje in mreženje za boj proti čezmejnim grožnjam, spodbujanje kibernetske varnosti, tako v raziskavah kot praksi. Pri notranji varnosti se zavzemata za okrepitev vseh vidikov – poleg policije to vključuje občinske varnostne službe, gasilce, zaščito ustave in nadzor nad nesrečami, napovedala sta tudi boj proti klanovskemu kriminalu v vseh oblikah in pa odkrivanje, pregon in kaznovanje zlorabe otrok.
7. VEČ POGUMA ZA EVROPO, VEČ SAMOZAVESTI V SVETU: tu Laschet in Spahn posegata v polje evropske politike, kjer sta v program umestila: dokončanje evropskega notranjega energetskega trga; oblikovanje evropske podnebne zunanje politike; spodbujanje umetne inteligence z evropskimi standardi, zagotovitev suverenosti podatkov; ustvarjanje podlage za obdavčitev ustvarjanja digitalne vrednosti. Laschet in Spahn sta v program zapisala namero za okrepitev sposobnosti Evropske unije za sprejemanje odločitev – da bi več odločitev sprejemali z večino; omenjata različne hitrosti in pa francosko nemški motor. Predvidevata tudi razširitev pristojnosti Frontexa za učinkovito zaščito zunanjih meja. Zagovarjata zvezno usmerjeno zunanjo politiko: “skupaj s partnerji temelji na realizmu namesto ideologije, na naših vrednotah in interesih”, sta zapisala v program Laschet in Spahn. Glede politike čezatlantskih odnosov predvidevata novo dinamiko, s skupnim oblikovanjem podnebne zunanje in trgovinske politike.
8. PANDEMIJA IN ODPORNOST: pri tej točki Laschet in Spahn predvidevata razširitev javne zdravstvene službe, razširitev zmogljivosti za obvladovanje naravnih nesreč, za zagotovitev neodvisnosti; ob tem pa usklajevanje in sodelovanje prek evropske izmenjave in usklajevanja v boju proti pandemijam in nesrečam;
9. KOHEZIJA, AZILNA POLITIKA: Laschet in Spahn v programu zagovarjata svetovljansko domoljubje. Zavzemata se za razlikovanje med azilom in priseljevanjem, za možnosti za dobro integrirane priseljence; dosledno repatriacijo tistih, ki so dolžni zapustiti državo. Napovedujeta krepitev mladih družin, boljšo uravnoteženost med poklicnim in zasebnim življenjem, boljši medgeneracijski dialog; priznavanje raznolikosti na podlagi skupnih vrednot.
10. STRANKA PRIHODNOSTI: Laschet in Spahn v program zapišeta, da bi bilo treba “prevesti krščansko podobo človeka v današnjo politiko” in da bi bilo treba živeti vrednote; zavzemata se za močna mnenja, odkrito razpravo, samokritično in samozavestno delovanje, okrepljeno sodelovanje med član.

Vir: Finance