Ekonomski učinki omejevanja konkurence pri ponudbi 5G tehnologije na slovensko gospodarstvo

Uvedba mobilne širokopasovne povezave pete generacije 5G prinaša potencialno revolucijo v organizacijo proizvodnje, potrošnje, sodobnega načina življenja in poslovne modele prihodnosti. V posebni analizi (*) smo s soavtorji ocenili pomen 5G tehnologije za prihodnji razvoj in ovrednotili potencialne učinke morebitne izključitve podjetja Huawei s seznama potencialnih ponudnikov 5G opreme na slovensko gospodarstvo. V nadaljevanju je najprej podan povzetek prednosti 5G tehnologije, nato pa še povzetek potencialnih učinkov na slovensko gospodarstvo v primeru omejevanja konkurence.

Prednosti 5G tehnologije

Tehnologija 5G nedvoumno odpira številne nove poslovne priložnosti, uporabne za modele poslovanja med podjetji, med podjetji in potrošniki in med podjetji in vladami, zaradi izboljšane učinkovitosti, prilagodljivosti in individualizacije. Pomembno je poudariti, da tehnologija 5G, v primerjavi s predhodnimi tehnologijami, prinaša revolucionarne in razločevalne spremembe.

Tabela: Potencialna uporabnost 5G tehnologije

H-7

Vir: Oxford Economics, 2019

Razvoj mobilnih širokopasovnih povezav je v bil v preteklosti povezan s pomembnimi pozitivnimi učinki na gospodarstva. Za določeno stopnjo vpeljave mobilne telefonije naj bi 10-odsotni prenos iz tehnologije 2G na 3G, povečal BDP rast na prebivalca za 0,15 odstotne točke (Deloitte, 2018). Poleg tega je povečanje števila vpeljav nove tehnologije povezano z ustvarjanjem novih delovnih mest. Ocenjuje se, da je prehod na 3G v ZDA med aprilom 2007 in junijem 2011 ustvaril 1,6 milijona novih delovnih mest (Shapiro in Hassett, 2012). Poleg omenjenega, tehnologija 4G letno prispeva 0,7% k BDP, kar izhaja izključno iz prihrankov časa zaradi večjih hitrosti (Capital Economics, 2014). 10-odstotno povečanje vpeljav mobilnih širokopasovnih povezav vodi do povečanja BDP za 0,6% do 2,8% (Edquist et al., 2018). Dodatni način za preučevanje učinkov mobilne širokopasovne povezave je prepoznavanje obsega mobilnih podatkov in ne dostop do mobilnega širokopasovnega omrežja ali njegove uporabe. Podvojitev porabe količine mobilnih podatkov pripelje do povečanja rasti BDP na prebivalca za 0,5 odstotne točke, pri čemer rezultati bolj držijo za države z večjim povprečnim obsegom porabe podatkov (Deloitte, 2018).

Peta generacija mobilnih omrežij naj bi imela večji vpliv na svetovno gospodarstvo kot katera koli prejšnja generacija. Tehnologija 5G bo izboljšala sposobnost medsebojnega povezovanja strojev in ljudi ter nudila hitrejšo izmenjavo informacij, s čimer bo dosežena višja donosnost tako na času kot na kapitalu. Gospodarski vpliv tehnoloških inovacij, raziskav in razvoja ter novih naložb nakazuje, da bo 5G tehnologija pomembno vplivala na svetovno rast. Pričakovano je, da bo v naslednjih dveh desetletjih uvedba 5G tehnologije znotraj svetovnih gospodarstev pomembno prispevala k rasti. Prvič, 5G tehnologija bi lahko povišala rast, saj bo omogočila prodajo novih storitev in izdelkov v širokem spektru panog, kot posledica nastanka novih poslovnih modelov in optimizacije osnovnih procesov. Drugič, mobilna tehnologija, okrepljena s 5G tehnologijo, lahko prinese trajnostno in dolgoročno rast svetovnega gospodarstva. Tretjič, aktivna vrednostna veriga 5G tehnologije bo z naložbami v infrastrukturo, razvojem aplikacij in usmerjenimi investicijami za raziskave in razvoj nenehno širila osnovo za 5G tehnologijo (IHS, 2017).

Zaradi hitrega spreminjanja in izboljševanja tehnologije se lahko zgodi, da javna politika včasih zaostaja za tehnološkim napredkom. Zaradi uvedbe tehnologije 5G bodo predpisi in politike postali bolj zapleteni, saj se bodo predhodni načini opravljanja storitev in blaga bodisi močno spremenili ali pa popolnoma opustili, pojavili pa se bodo tudi novi poslovni modeli. Poleg omenjenega, je za popolno izkoriščanje potenciala, ki ga prinaša 5G tehnologija, potrebno ohraniti tako naložbe kot raziskave in razvoj, ki spodbujajo inovacije in razvoj novih generacij tehnologije. Vlade bodo morale spodbujati javno-zasebna partnerstva pri razvoju standardov 5G, podjetjem omogočiti dolgoročne naložbe in raziskave in razvoj ter zagotoviti, da bo izdajanje dovoljenj in predpisov sledilo novostim. Za doseganje celostne vpeljave 5G tehnologije bo posodobitev politike nujna (IHS, 2017). Države, ki bodo hitreje in v večjem obsegu sprejele tehnologijo 5G, pri čemer je vladna politika in njeni pogledi na 5G tehnologijo izjemno pomembna, so tiste, ki bodo spodbujale tudi prihodnje svetovne inovacije in bodo tako postale konkurenčnejše.

Z večjo učinkovitostjo, vključenostjo obstoječih in novih strank ter uvedbo novih poslovnih modelov bodo globalna podjetja za povečanje prihodkov vpeljevala tehnologijo 5G. Vključitev tehnologij 5G  bo pozitivno vplivala na skoraj vse industrije. IHS (2017) ocenjuje, da bi lahko svetovna prodajna aktivnost v številnih industrijah, ki jih omogoča 5G tehnologija, leta 2035 dosegla 12,3 bilijona dolarjev. To predstavlja 4,6% svetovne realne proizvodnje v letu 2035 in je skoraj enako potrošnji ZDA v letu 2016 ter predstavlja več kot skupno potrošniško porabo na Kitajskem, Japonskem, v Nemčiji, Združenem kraljestvu in Franciji v letu 2016.

Proizvodnja naj bi leta 2035 predstavljala največji delež gospodarske dejavnosti, katero podpira tehnologija 5G – 3,4 bilijona dolarjev ali 28% od 12,3 bilijonov dolarjev prodaje, povezane s tehnologijo 5G. Poleg možnih izboljšav, ki jih bo prinesla 5G tehnologija v proizvodnji, naj bi 5G vplival na omenjeni sektor tudi zato, ker bo slednji izdeloval opremo (kot na primer brezpilotna letala, medicinsko opremo, avtonomna vozila) za druge sektorje, ki bodo izkoriščali prednosti 5G tehnologije. Omenjena logika velja tudi za informacijski in komunikacijski sektor, ki predstavlja enega izmed sektorjev, na katere bo 5G tehnologija pomembno vplivala, in sicer v znesku 1,4 bilijona dolarjev, saj izvajanje kakršnih koli primerov uporabe tehnologije 5G vključuje porabo za komunikacijske storitve.

Vendar pa vpeljava tehnologije 5G ne bo vplivala na vse sektorje enako. Delež vključitve 5G tehnologije se bo po panogah razlikoval od najnižjih 2,3% v gostinstvu do najvišjih 11,5% v informacijskem in komunikacijskem sektorju. Povprečni učinek na prodajo zaradi vključitve 5G tehnologije znotraj industrijskih sektorjev je 4,6%. 5G tehnologija bi lahko leta 2035 omogočila 6,4-odstotni delež kmetijske proizvodnje in 6,5-odstotni delež proizvodnje javnih storitev, kot posledica uvedbe pametnega kmetijstva in pametnih mest. Proizvodnje dejavnosti bodo zaradi večje velikosti sektorja in dejstva, da bo večina sekundarnih produktov, ustvarjena znotraj proizvodnje, ki bo temeljila na 5G tehnologiji, v podporo ostalim primerom uporabe, doživele 4,2-odstotno rast proizvodnje, povezane z vpeljavo 5G tehnologije. Vseeno pa ne bodo vsi primeri uporabe tehnologije 5G – tj. izboljšane mobilne širokopasovne povezave, obsežne storitve interneta stvari in ključne storitve – imeli učinkov in slednji ne bodo veljali za vsak industrijski sektor (IHS, 2017).

Vsak primer uporabe ne bo vplival zgolj na lastno industrijo, ampak tudi na druge sektorje. Za celostno sliko vpeljave 5G tehnologije, je potrebno pogledati širšo sliko ter povezati vse sektorje med seboj. Pojav brezpilotnih letal in avtonomnih avtomobilov ne bo povečal zgolj potrošnike porabe le-teh, saj se bodo slednji uporabljali tudi za rudarske in kmetijske namene, od avtonomnega prevoza do oddaljenega nadzora naravnih virov. Tovrstni izdelki se bodo uporabljali tudi v storitvah avtonomnega prevoza in dobave blaga široke potrošnje. Lokalne oblasti bodo za namene opazovanja uporabljale brezpilotna letala ter vključile avtonomna vozila v svoje tranzitne sisteme. Avtonomna vozila bi lahko pozitivno vplivala tudi na zavarovalniški sektor, saj bi se stopnje prometnih nesreč znižale (IHS, 2017).

Za doseganje celotnega potenciala 5G tehnologije z namenom omogočanja proizvodnje, so potrebne neprekinjene naložbe na ravni podjetja v vrednostno verigo 5G za izboljšanje temeljnih tehnoloških osnov. Vrednostna veriga 5G bo sestavljena iz široke palete tehnoloških podjetij, vključno iz ponudnikov osnovnih tehnologij in komponent, operaterjev omrežij, proizvajalcev infrastrukturne opreme, proizvajalcev originalne opreme in vsebin ter razvijalcev aplikacij. Skupne investicije podjetij v raziskave in razvoj ter investicijski izdatki, ki so del vrednostne verige 5G v ZDA, na Kitajskem, Japonskem, v Nemčiji, Južni Koreji, Veliki Britaniji in v Franciji – sedem držav, ki naj bi vodile razvoj 5G –  naj bi znašale povprečno 200 milijard dolarjev letno. Sprva bodo investicijske dejavnosti tehnologije 5G ter raziskave in razvoj vodile investicije, namenjene za izboljšave omrežne infrastrukture, vendar naj bi se te investicije sčasoma počasi zmanjševale. Poudarek investicij se bo nato iz primarne infrastrukture premaknil v razvoj storitev in aplikacij, ki izkoriščajo edinstvene moči 5G tehnologije.

5G tehnologija bo s svojimi neto učinki na BDP neposredno vplivala na svetovno gospodarstvo. Če bo imela 5G tehnologija neto pozitiven učinek na svetovni makroekonomski ravni, lahko slednjo obravnavamo kot vir svetovne rasti in razvoja. Omogočanje prodaje zaradi uvedbe 5G tehnologije ter vrednostna veriga imata sicer pozitivne in znatne učinke, a so slednji lahko tudi nasprotujoči, saj se poraba in investicije, ki bi se sicer zgodile v drugih sektorjih svetovnega gospodarstva, ne bodo zgodile, hkrati pa bodo pozitivni učinki na produktivnost v drugih sektorjih manjši. IHS (2017) ocenjuje, da bo povprečna letna stopnja rasti BDP v obdobju od 2020 do 2035 znašala 2,9% letno, od tega bo 5G tehnologija prispevala 0,2% – kar pomeni, da bi svetovno gospodarstvo, če 5G tehnologija ne bi bila razvita, raslo počasneje in sicer 2,7% letno. Razlika, kot posledica vpeljave 5G tehnologije, torej prispeva 7% k skupni stopnji rasti BDP. Med obdobjem 2020 in 2035 bo letni prispevek 5G tehnologije k BDP znašal 3,0 bilijona dolarjev, ob upoštevanju inflacije. Ko se znesek diskontira po stopnji 3%, zaradi potencialnega svetovnega tveganja, doseže tveganju prilagojena vrednost 2,1 bilijona dolarjev. Graf 6 prikazuje pozitivne učinke 5G tehnologije na svetovno gospodarsko rast.

Graf: Letni neto prispevek 5G k svetovni gospodarski rasti v milijardah dolarjev

H-8

Vir: IHS, 2017

Pričakuje se, da bodo omrežja 5G zaradi izboljšav v več panogah odpirala nove panoge, ustvarila delovna mesta in prinesla gospodarske koristi ter koristi za družbo. Internet stvari bo kljub temu, da je s širitvijo povezanih naprav že imel precejšen gospodarski vpliv, verjetno naslednji pomembni vir ustvarjanja vrednosti. Najpomembnejši primeri uporabe interneta stvari bodo odvisni od ključnih značilnosti omrežja 5G. Od ocenjenih 29 milijard povezanih naprav leta 2022, naj bi jih 18 milijard bilo povezano v internet stvari. Poleg tega bo industrijski internet stvari globalnemu gospodarstvu do leta 2030 prispeval 14 bilijonov dolarjev.

Potencialni učinki na slovensko gospodarstvo v primeru omejevanja konkurence pri ponudbi 5G tehnologije

V študiji smo analizirali učinke morebitne izključitve podjetja Huawei s seznama potencialnih ponudnikov 5G opreme na slovensko gospodarstvo. Če na kratko povzamem, naša analiza kaže, da bi izključitev podjetja Huawei lahko imela vsaj naslednje tri večje posledice na slovensko gospodarstvo:

  1. kot posledica omejevanja konkurence se bodo stroški naložb za 5G tehnologijo povečali,
  2. kot posledica višjih stroškov naložb v 5G tehnologijo se bo slednja počasneje uvajala ter posledično bo delež prebivalstva brez dostopa do 5G tehnologije višji,
  3. kot posledica počasnejšega uvajanja 5G tehnologije bo prišlo do izgub ne le v produktivnosti, ampak tudi do trajnih izgub BDP.

Omejitev konkurence na trgu ponudnikov 5G infrastrukture bo verjetno vodila do znatnega povišanja cen 5G omrežne opreme. V primeru izključitve podjetja Huawei s slovenskega trga bi kot ponudnika ostali zgolj podjetji Ericsson in Nokia, kar bi jima omogočalo zvišanje cen. Ob predpostavki popolnega prenosa povečanja cen bi (po oceni analize Oxford Economics za ostale države) povprečni cenovni učinek zaradi omejitve konkurence znašal med 6,3% za scenarij z nizkimi stroški ter 20,3% za scenarij z visokimi stroški.

Omenjeno povišanje stroškov 5G opreme v razponu od 6,3% do 20,3% ne bi zgolj upočasnilo izgradnje omrežja 5G, temveč bi tudi povzročilo nepotrebno povečanje investicijskih izdatkov telekomunikacijskih ponudnikov storitev, nastalih zaradi izgradnje 5G omrežij. Izračuni nakazujejo, da bi omejitev konkurence znotraj trga ponudnikov 5G infrastrukturne opreme vodila do povečanja stroškov uvajanja nacionalnega omrežja 5G v razponu med 18 in 57 milijonov evrov v obdobju med 2021 do 2026. Scenarij srednjih stroškov, ki predvideva povišanje stroškov opreme za 13,3%, nakazuje, da bi omejitev konkurence vodila do povečanja investicijskih stroškov vseh ponudnikov telekomunikacijskih storitev v skupnem znesku za več kot 37 milijonov evrov v primerjavi s situacijo brez omejitev glede Huawei.

Tabela: Pričakovano povečanje naložbenih izdatkov, namenjenih za tehnologijo 5G zaradi omejene konkurence

H-1

Povečanje stroškov 5G opreme zaradi omejevanja konkurence naj bi povzročilo zakasnjeno izgradnjo 5G omrežja. Simulacije v tej študiji nakazujejo, da bi v primeru rahlega zvišanje cen 5G opreme (scenarij nizkih stroškov), pokritost prebivalstva z dostopom do omrežja 5G dohitela scenarij brez omejitev šele v letu 2024. V primeru zmernega ali visokega povišanja cen zaradi izključitve podjetja Huawei naj bi se dohitevanje zakasnilo še za eno oziroma za dve leti.

Graf: Vpliv morebitne izključitve podjetja Huawei na dinamiko širitve 5G omrežja v Sloveniji

H-2

Opomba: Številke prikazujejo dinamike uvajanja 5G za celotni trg, izračunane kot tehtane vsote dinamike uvajanja treh večjih ponudnikov telekomunikacijskih storitev.

Študija ocenjuje, da bo zaradi omenjenih zamud pri uvedbi 5G tehnologije zaradi omejitve konkurence do leta 2023 brez dostopa do 5G tehnologije ostalo do približno 327 tisoč ljudi (15,3% prebivalstva) v primerjavi s scenarijem brez omejitev.

Tabela: Število uporabnikov, ki bodo dostopali do 5G omrežja z zamudo do leta 2023

H-3

Posledična izguba produktivnosti zaradi počasnejše postavite 5G tehnologije ima lahko pomembne gospodarske posledice. Simulacije, ki izhajajo iz modelov te študije, kažejo, da lahko zgolj en cenovni ali produktivnostni šok pomembno vpliva na zmanjševanje rasti BDP v Sloveniji. Različni scenariji nakazujejo na letne izgube BDP v razponu med 0,037% (v scenariju z nizko cenovno ali produktivnostno izgubo) do 0,080% (v scenariju z visoko cenovno ali produktivnostno izgubo) do leta 2030.

Graf: Učinek višjih stroškov 5G opreme zaradi morebitne izključitve podjetja Huawei na letne stopnje rasti slovenskega BDP

H-4

Letna dinamika negativnih učinkov na slovenski BDP zaradi morebitne izključitve podjetja Huawei izmed možnih ponudnikov opreme 5G je podana v svodnjem grafu.

Graf: Učinek višjih stroškov 5G opreme zaradi morebitne izključitve podjetja Huawei na dinamiko letnih stopenj rasti slovenskega BDP v obdobju 2021-2030 (v %)

H-5-2

Kumulativni negativni vpliv izključitve podjetja Huawei na slovenski BDP v desetletnem obdobju naj bi znašal med 3,3% in 7,2%.

Tabela: Povzetek ocenjenih trajnih izgub v BDP zaradi višjih stroškov 5G opreme v primeru izključitve podjetja Huawei iz slovenskega trga

H-5

Če prevedemo zgornji scenarij v denarne enote, naj bi nižja gospodarska rast kot posledica zamud pri uvajanju 5G tehnologije, in posledično počasnejša rast produktivnosti, znižala slovenski BDP za 220 do 460 milijonov evrov v letu 2030. Kumulativne izgube BDP v obdobju med 2021 do 2030 naj bi znašale med 1,7 in 3,7 milijard evrov.

Čeprav so glede na velikost države ocenjeni gospodarski učinki omejene konkurence na trgu 5G infrastrukture v Sloveniji manjši v absolutnem znesku, so v relativnem smislu skladni z ocenjenimi učinki za druge države.

Tabela: Mednarodna primerjava ocenjenih trajnih izgub v BDP zaradi višjih stroškov 5G opreme v primeru izključitve podjetja Huawei iz posameznega trga

H-6

Opomba: Izgube v BDP za Slovenijo so navedene v evrih in se nanašajo na leto 2030 (stalne cene iz 2020).

___________

* Povzetek študije: Damijan, Kostevc, Cijan, Štemberger (2020), “Ekonomski učinki omejevanja konkurence pri ponudbi 5G tehnologije na slovensko gospodarstvo“, ki smo jo izdelali po naročilu Huawei Technologies Slovenia d.o.o.

%d bloggers like this: