Sprememba navodil WHO glede uporabnosti PCR testov in zahteva skupine znanstvenikov za umik objave raziskave, ki je ustoličila PCR teste

Tokrat blog v obliki TW threada.

WHO je pravkar (20/21 januar 2021) spremenila navodila glede interpretacije pozitivnih PCR testov. Zelo po domače: pozitivni test v primeru osebe brez simptomov okužbe se ne šteje kot pozitivni, potreben je še en test in upoštevanje kliničnih znakov ter celotnega konteksta in zgodovine pacienta.

To je (lahko) popolni game changer.

V naslednjem koraku pa se ne bomo mogli izogniti temu, da je novembra lani skupina znanstvenikov zaradi 10 velikih napak zahtevala umik objave raziskave Corman-Drosten et al (2020), ki je ustoličila PCR test kot metodo ugotavljanja okužbe z virusom SARS-CoV-2 (ki ga poznamo pod popularnim imenom Covid-19).

Screenshot 2021-01-21 at 01.31.16

Prva napaka:

Corman-Drosten et al (2020) so predlagali PCR test kot metodo ugotavljanja okužbe z virusom SARS-CoV-2, brez da bi imeli na voljo genetski material SARS-CoV-2:

Deveta napaka:

Corman-Drosten et al (2020) raziskava je bila sprejeta v objavo le en dan po tem, ko je bila poslana in tako – zelo verjetno – ni bila recenzirana s strani neodvisnih recenzentov.

Deseta napaka: Konflikti interesov:

– Dva izmed soavtorjev te raziskave sta člana uredniškega odbora revije, ki je objavila študijo.
– Dva izmed soavtorjev sta tesno povezana s podjetjem, ki proizvaja PCR teste (TIB-Molbiol).

Vseh 10 napak Corman-Drosten et al (2020) raziskave:

In zahteva za umik sporne objave.
Celotni članek z zahtevo za umik objave je dostopen tukaj
.

Predlagam, da pod to zahtevo na spletni strani preberete še celoten forum z diskusijami z avtorji te zahteve, ki navrže še številne druge probleme, povezane s sporno Corman-Drosten et al raziskavo, ki je ustoličila PCR teste.

Originally tweeted by Joze P. Damijan (@jdamijan) on January 20, 2021.

21 responses

  1. Kako je lahko to resnični game-changer, če pa že zdaj v SLO (pa sem prepričan, da pri nas nismo trendsetterji) na PCR test gredo le osebe s kliničnimi znaki bolezni (!) -> glej npr. konec tega dokumenta https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/pcr_dokument_oblikovan_15.6.pdf iz meseca junija lani, torej že star dokument, velja pa za prebolevnike).

    V primeru dvoma v rezultat (npr. nizka količina reproduciranega genskega materiala) pa se opravljajo še dodatni serološki testi (protitelesa).

    Strokovnjaki (zdaj pa menda tudi že laična javnost) tudi že dolgo vedo, da je lahko PCR test pozitiven pri tudi že prebolelih -> na hitro sem našel tale graf -> https://radiostudent.si/sites/default/files/styles/thumbnail_w530/public/slike/2020-12-02-prehiti-korono-119879.png?itok=fAeFwH2J

    V vsakem primeru pa so že dodobra raziskane (in pravzaprav očitne vsakomur) povezave med št. diagnosticiranih in njihovo starostjo ter hospitalizacijami, tako da če je kdo mnenja, da bi administrativna sprememba uradne številke aktivno obolelih/mrtvih/z dolgoročnimi posledicami kakorkoli vplivala na sprejeme v bolnišnice – no…ta se z veliko gotovostjo moti.

  2. Lapsus v zadnjem odstavku. Popravljam:

    V vsakem primeru pa so že dodobra raziskane (in pravzaprav očitne vsakomur) povezave med št. diagnosticiranih in njihovo starostjo ter hospitalizacijami, tako da če je kdo mnenja, da bi administrativna sprememba uradne številke aktivno obolelih kakorkoli vplivala na sprejeme v bolnišnice/mrtve/osebe z dolgoročnimi posledicami – no…ta se z veliko gotovostjo moti.

    • Nepravilno izvajanje testov PCR in napačna interpretacija ne škoduje samo naši sposobnosti, da ocenimo resnično razširjenost COVID-19, ampak povzroča tudi ogromno in nepotrebno obremenitev zdravstvenega sistema.
      Bolnikom in osebju je napačno diagnosticirano, da imajo COVID-19, posledično pa se spremeni obravnava (npr. Osebje, poslano domov, bolniki – omejeni na območja, specifična za COVID-19 v bolnišnicah itd.), Kar vodi v nepotrebno veliko koncentracijo bolnikov.
      https://georgemichael93.medium.com/false-positives-are-crushing-the-nhs-a8486aa1331d

      • Ok. Ne bom disputal izračunanih % ker nimam časa iskat alternativnih študij.

        Ampak vprašajmo se ali je resnična (v primerjavi s precej točno) ocena razširjenosti virusa zares važna? Ocenjujem, da obstaja dovolj hard-fact podatkov, ki kažejo kam pes taco moli brez ocen razširjenosti na podlagi testov.

        Če je nekdo hospitaliziran z dihalno stisko, brez vonja in okusa (beri klinični znaki covid-19 in praktično vsi v bolnišnicah vodeni pod covid bolnike imajo te simptome) in ima pozitiven PCR test, verjetno ni šlo za lažno pozitiven test? Pa še, po preprosti logiki, lažno pozitivna oseba nima virusa sars-cov2 in z veliko verjetnostjo ne bo resno zbolela ter s tem tudi ne hospitalizirana.

        Rekel bi da je lažno negativen test mnogo večji problem kot lažno pozitiven.
        Manjši (?) problem lahko nastane le v primeru, da je lažno pozitivno zdravstveno osebje, ki gre posledično v izolacijo.

        In če frontline delavci pravijo, da toliko ljudi s temi simptomi do zdaj še ni bilo v bolnicah in če je v Egiptu zmanjkalo kisika in so v MB UKC vlekli improvizirane dodatne cevi za kisik… verjetno ni problem v preveč administrativno vodenih aktivnih okuženih. Ali pač?

  3. PCR je padel!
    Kmalu bodo nesmiselni ukrepi v smislu: ostani doma in vseh ukrepov v lockdown-a.
    Najnovejša študija dr. Eran Bendavid in prof. John Joannidis:
    https://onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.1111/eci.13484

    O maskah nima smisla govoriti. Več kot očitno ne delujejo nikjer.

    Glede uporabe številnih novih cepiv lahko samo upamo, da se številni strokovnjaki, ki opozarjajo na številne možne stranske učinke, motijo.

    Uporaba ivermektina v protokolu zdravljenja COVIDa v kombinaciji z zgodnjim ambulantnim zdravljenjem ter preventivo (vitamin D in C, cink) je še vedno tabu tema.

    Vse eksperte, ki tako goreče zagovarjajo trenutne metode, bo še bolela glava. Glede na škodo in številne žrtve (tudi samomori) pa mislim, da ne bo ostalo samo pri glavobolu.

  4. S padcem PCR testov na kar smo nekateri opozarjali že od spomladi, pade ves nateg s to Covid zgodbo.

    Za približno 5x pade število okuženih. Ko temu dodamo še uradne, z obdukcijo ugotovljeno smrti, pa se bodo smrti zaradi Covid (in ne s Covid) zmanjšale za 10X. In potem bomo prišli do razpolovitve sedanje smrtnosti za Covid, ki se (glede na različne ocene) giblje med 2 in 3 promili. Novo smrtnost bo na nivoju blage gripe (okoli ali pod 1 promilom odvisno od starostne in socialne strukture populacije).

    Ko bomo k temu dodali še popolnoma nepotreben in predvsem škodljiv in neznanstven lockdown, psihološki pritisk in zdravstveni nesmisel glede mask, potem bo te zgodbe konec.

    Bo pa potrebno raziskati:

    – zakaj se ni nič naredilo na profilaksi kljub dokazanim občutnim pozitivnim učinkom

    – zakaj se je forsiralo kot “emergency measure” zelo draga, neipreizkušena zdravila (Remdesivir,…),

    – zakaj se je preizkušena, varna in zelo učinkovita zdravila, ki so predvsem neobremenjena s patentno zaščito (Hydroxychloroquine, Vermectin,..) in s tem poceni, sistematično blokiralo. Kljub temu, da njihove učunke pozna od samega začetka krize oz. pred njo (Hydroxychloroquine, deloma tudi Vermectin)

    – kdo je pri vsem tem profitiral.

    Na koncu pa bo potrebno raziskati tako odgovornost političnih akterjev in tudi samozvanih slovenskih zdravstvenih strokovnjakov, lokalnih veličin in svetih krav, ki so k (slabemu) upravljanju Covid krize v nemajhni meri sami pripomogli.

    Ta kriza ima prehude posledice na celotno družbo, da bi jo mirno spustili mimo. Zahteva temeljito analizo, da se nam kaj takega ne bi zgodilo še enkrat.

    Največja posledice te krize je zloraba zaupanja ljudi, ki so zelo vestno držali vprašljivih ukrepov.

    • Moj prejsnji komentar se caka na odobritev ampak v vmesnem casu se morda tole:

      View at Medium.com

      plus bonus komentar SLO zdravnika (iz FB-ja, hranim screenshot), ki dela s Covid pacienti in ki jasno pokaze visok standard potrjevanja obolelosti pri hospitaliziranih pacientih (najbolj relevantna kategorija):

      “Covid je bolezen, torej je že v osnovi definirana s karakterističnimi simptomi + pozitivnim PCR. PCR je zelo specifičen, lažno pozitivni izvidi so skrajno redki. Pri nas se PCR ne ponavlja, če je pozitiven, se pa dela poleg njega še serijo laboratorijskih preiskav in Röntgen (za bolnike, ki so v bolnici). Vse skupaj se ovrednoti, ali paše h COVID-19, igrajo pa seveda simptomi in PCR ključno vlogo. Če je ostalo zelo sumljivo za COVID, PCR pa negativen, se ponovi, potencialno tudi iz sputuma. Lažno negativni PCR izvidi so precej pogostejši kot lažno pozitivni. Niso vedno WHO smernice veljavne tudi za EU države, saj so naši standardi dela pogosto višji. ”

      Kar potrjuje to, kar govorim v prvem komentarju – tole navodilo WHO za drzave z resnimi zdravstvenimi sistemi pac ni game changer.

      • Klinc,

        ne vem, če je ta komentar relevanten. Potrjevanje s PCR pri hospitaliziranih bolnikih pomeni zelo zelo majhen % celotne populacije. Pri teh tudi antigenski testi “primejo” zelo dobro. Oz. zdaj, ko so simptomi zelo dobro znani, zdravniki večinoma uganejo diagnozo tudi brez testa,

        Problem je testiranje naključne populacije brez simptomov , s šibkimi simptomi ali tistih, ki so Covid že preboleli. Se pravi velike večine. Tukaj nastane problem false positives predvsem pri visokih ct številih. Glede na to, da se uporabljajo visoka ct števila (nad 40) praktično povsod, je ta problem v zvezi s PCR testi zato tudi povsod prisoten . Če bi uporabljali ct do max 30 kot je bilo običajno pred epidemijo Covid19, bi bil problem bistveno manjši.

        Ali bo priporočilo WHO game changer ali ne je odvisno predvsem od političnega odziva in precej manj od relevantnih dejstev v zvezi s PCR. Bo pa to precej težko, pomeni namreč prevzem politične odgovornosti za sfabricirano epidemijo Covid19. Z vsemi ekonomskimi in socialnimi posledicami vred.

        Rad bi videl politika, ki bo imel toliko integritete, da bo to priznal.

      • @Marko – Tudi če je VSA diagnostika izven bolnišnic napačna (pa seveda ni, večinsko je pravilna) so hospitalizacije (in tam opravljene diagnoze) izjemno relevantne, saj ravno te zadevajo naš ZDR. sistem, smrti, dolgoročne posledice itn.

        Zgoraj sem že napisal komentar, ki (še) ni bil potrjen, ravno na to temo, kopiram relevanten del:
        Ampak vprašajmo se ali je resnična (v primerjavi s precej točno) ocena razširjenosti virusa zares važna? Ocenjujem, da obstaja dovolj hard-fact podatkov, ki kažejo kam pes taco moli brez ocen razširjenosti na podlagi testov.

        Če je nekdo hospitaliziran z dihalno stisko, brez vonja in okusa (beri klinični znaki covid-19 in praktično vsi v bolnišnicah vodeni pod covid bolnike imajo te simptome) in ima pozitiven PCR test, verjetno ni šlo za lažno pozitiven test? Pa še, po preprosti logiki, lažno pozitivna oseba nima virusa sars-cov2 in z veliko verjetnostjo ne bo resno zbolela ter s tem tudi ne hospitalizirana.

        Rekel bi da je lažno negativen test mnogo večji problem kot lažno pozitiven.
        Manjši (?) problem lahko nastane le v primeru, da je lažno pozitivno zdravstveno osebje, ki gre posledično v izolacijo.

        In če frontline delavci pravijo, da toliko ljudi s temi simptomi do zdaj še ni bilo v bolnicah in če je v Egiptu zmanjkalo kisika in so v MB UKC vlekli improvizirane dodatne cevi za kisik… verjetno ni problem v preveč administrativno vodenih aktivnih okuženih. Ali pač?

  5. V Sloveniji se uporablja amplikacijsko število cklov 40 (neuradno tudi 45). Torej ne uporabljajo višji standard. Poleg tega PCR test ni primeren za diagnostiko. Kot je nekdo višje povedal Ivan Rus, da je lahko napačno zdravljenje. Ker če prebereš recenzijsko Corman-Drosten poročilo je test PCR SARS neuporaben in ima 10 napak. Vsi se več ali manj držijo WHO smernice, kajti od tam se je začelo preko Drostenov PCR testov. Pred kratkim je prišel dodatek: https://cormandrostenreview.com/addendum/. Vse drugo je sprenevedanje.

  6. @Erik – baba čula baba rekla. Vir? SLO laboratoriji delujeji po enotnih standardih. Pri diagnozi ima težo že vseskozi tudi količina dednine. Odgovor Ihana še iz časa med obema razglasitvima epidemije ->

    Not a game-changer, tretjič: Priporocila WHO capljajo za priporocili resnih zdravstvenih sistemov = https://www.ecdc.europa.eu/en/covid-19/surveillance/case-definition

    Tale blog je zadnjem letu res postal vokalno zbirališče alt teoretikov zarot in rapidno zgublja na kredibilnosti, kar se mene tiče. Občasno prebrati mnenje npr. Marka Goloba je bilo najbrz dobrodoslo, ce si znal lociti zrnje od plev, ampak odkar je to postalo del uredniske politike so tudi alt komentatorji dobili zagon in z naskokom prevladujejo. Žal. Kje so časi razgledi.net?

    • Zanimivo, da se to (kar ve vsak študent 3 letnika medicine) ne odraža v predvidenem načrtu sproščanja ukrepov. Tu je število okužb = pozitiven PCR test.

      Kdo pri teh »domnevno okuženih« dela vse to kar navaja Ihan?
      Kako se to odraža na predvidenih testih, ki naj bi se izvajali v šolah, smučiščih …
      Pa je PCR test samo vrh ledene gore. Prvi primer sodne odločbe neustavnosti ukrepov v Nemčiji:

  7. Zgolj medklic: Diskusija na tem blogu je – za razliko od forumov ostalih medijev – moderirana in civilizirana. Objavljeni so komentarji, ki spoštujejo pravila komentiranja na tem blogu.

    Jaz se ne spuščam v to, kdo ima prav ali kdo ne. Za dokazovanje svojih stališč so potrebni argumenti in vsi komentatorji imate enake možnosti, da jih predočite (dokler spoštujete pravila komentiranja na tem blogu).

  8. Klinc, tale zadnji post je Tvoj osebni Waterloo. Ko zmanjka argumentov, ad hominem.

    Boš teorije zarot obtožil tudi Bhakdi-ja, Raul-a, Yeoden-a, , Gupta, Bachticharaya, Ioannides-a,….gre za vodilne mikrobiologe, virologe, epidemiologe, medicinske statistike v svojih državah (Nemčija, Francija, VB, ZDA).. Ioannides je eden od 10 najbolj citiranih znanstvenikov na svetu in prvi v medicini.

    Ko je pred časom nek novinar v nemškem mediju obtožil Ioannidesa razširjanja fake news, mu je nek prizanesljiv komentator lepo razložil, da je njegov znanstveni rating večji od vseh nemških epidemiologov SKUPAJ. No offence intended, ampak Ihan v tej primerjavi niti na listo ne bi prišel.

    Kdo od strokovnjakov ima sedaj prav. Tisti, ki ima večji znanstveni rating ali tisti, ki je bližje državi? Kot sem že omenil na tem blogu – Voltaire-ova misel:

    “Ko se oblastniki motijo, je nevarno imeti prav.”

    Razen, če si svetovna avtoriteta kot zgoraj omenjeni ali nobelovec Montaigner, ki je lepo rekel, da je preveč slaven, ekonomsko preskrbljen in preveč star in da se mu zato jebe kaj si mainstream misli. Za tiste, ki so odvisni od mezdnega dela, je to seveda drugače.

    Sicer pa si spet zgrešil argument. Res je, da je število ciklov zelo koristen pokazatelj. Glej spodnjo britansko študijo:

    Viral load in community SARS-CoV-2 cases varies widely and temporally (medRxiv)

    https://www.medrxiv.org/content/10.1101/2020.10.25.20219048v1.full

    , vendar tudi oni ugotavljajo, kot že mnogi drugi pred tem, da je rezultati nad Ct 40 vprašljiv.

    Peljati nacionalno epidemiološko politiko na osnovi testiranja s Ct40 je verjetno vprašljiva politika. Ne gre samo za medicinsko vajo. Gre za strahovite stranske in dolgoročne negativne efekte, ki se jih, se bojim, ne jemlje v obzir v zadostni meri. Ne vem sicer kakšen je Tvoj strokovni profil, ampak jaz kot ekonomist, verjetno res ne morem biti arbiter v medicinskih vprašanjih, imam pa, ne samo kot državljan ampak tudi kot relativno velik zaposlovalec v državi, vso pravico postavljati vprašanja in zahtevati odgovore. Za razliko od medicincev in epidemiologov, se namreč zelo dobro razumem na drugi del epidemiološkega problema, namreč na ekonomske in socialne posledice (ki bi jih moral , enako kot zdravstvene, upoštevati vsak epidemiolog, ki je vreden svojega imena).

    Kot bi rekli v zahodni Kanadi, kjer sem delal nekoč:

    “Saddle off your high horse, mate”

  9. Naj razložim – v resnici nič osebnega, vaše prispevke vedno preberem, sledim jim že od prve objave na tem blogu. Ravno zato dobro poznam značilen vzorec vašega pisanja in ta je apriori dvom v večinsko mnenje in posledično občasno “cherry pickanje” virov, ki to potrjujejo (bodisi člankov uglednih znanstvenikov, bodisi strani vprašljivega slovesa).

    Če je izraz “teorija zarote” morda pregrob in netočen pa vseeno drži, da pretežno gledate skozi prizmo “večina se moti”, “oblastniki nimajo prav” itn.. In tega tipa komentatorjev na tem forumu opažam vedno več.

    Pa dovolj o tem.

    Kot kaže na temo PCR govoriva/govorimo drug mimo drugega, delno tudi zato, ker moja komentarja nista bila sproščena (sklepam, da nenamerno? ker ni nič takšnega zapisanega). Izhodišče več komentatorjev v tej objavi je, da večina strokovnjakov enostavno ne pozna nič drugega kot neka navodila WHO in da omejitev/problematike PCR testov nihče ne pozna. Da je ogromna večina strokovnjakov nesamostojnih in nerazmišljujočih, strokovno neusposobljenih, nepraktičnih? Da je razdelitev pameti, mnenj/interpretacij binarna.

    Trudil sem se pokazati, da temu ni tako, da epideimologi/nacionalne zdravstvene organizacije/zdravniki/celo ljudje blizu oblasti poznajo omejitve in implikacije PCR testov, sploh če jih vzameš iz konteksta.

    Trdim, da ob približno enakem obsegu testiranja (pri nas od jeseni naprej, glejte tudi Covid Sledilnik), ob enakih kriterijih za napotitev na test, relacije diagnosticirani vs. hospitalizirani/umrli/kronično bolni držijo.

    Standard diagnosticiranja pa kot rečeno že praktično od prvih mesecev NI slepo zaupanje rezultatu PCR.

    Na tem mestu ne ocenjujem smotrnosti/primernosti/pravočasnosti ukrepov, ki jih predpisujejo oblastniki (kot izhaja iz leakanih zapisnikov večkrat v nasprotju s stroko, ampak ok, imajo, kot pravite, uvid tudi v druge sfere upravljanja države) ampak le o tem, ali je množično testiranje v spregi z ostalimi informacijami (hospitalizacije) lahko primerno orodje za policy guidance (ker če ne more biti, kaj pa je potem lahko? prosim za komentar).

    Ne zdi se mi torej, da je PCR test kot diagnostično orodje sesut z enim priporočilom, ki samo povzema stanje na terenu, na zahodu uveljavljeno že več mesecev.

    • PCR test (oz. bolje njegova uporaba kot množično diagnostično orodje) ni bil sesut z zadnjim priporočilom WHO. To se je zgodilo že precej let pred tem (pred sedanjo Covid krizo) in ni nič novega. Tudi sam Drosten je leta 2014 dejal (v primeru zelo podobnega virusa MERS:

      “The method is so sensitive that it can detect a single genetic molecule of the virus. If, for example, such a pathogen flies over the nasal mucous membrane of a nurse for a day without them becoming ill or noticing anything, then it is suddenly a MERS case. Where previously terminally ill were reported, now suddenly mild cases and people who are actually very healthy are included in the reporting statistics. This could also explain the explosion in the number of cases in Saudi Arabia.”

      Zelo dvomim, da so naši domači strokovnjaki ta problem poznali v detajlu. Našo širšo družino bi lahko opisal kot zdravniško, nekateri so se ukvarjali z znanostjo v medicini, nekateri so vodilni predstavniki stroke v svetu. O problemih PCR testa noben ni imel pojma. Če oni nimajo, ne vem zakaj bi imeli vsi ostali. Oz . velika večina razen zelo omejenega števila specialistov. Vprašanje pa je, koliko besede imajo le-ti specialisti pri tem.

      Po mojih izkušnjah večina izbere najlažjo pot – tj. sledi masi in se niti ne sprašuje kaj je zadaj. Zakaj ne? Zato ker je zdravniška stroka verjetno ena najbolj konzervativnih ali bolje rečeno prestrašenih. Za kaj gre? Naj dam primer. Recimo, da imate 2 zdravnika, ki imata vsak 10 pacientov. Prvi dela po doktrini in mu 5 pacientov umre. Drugi dela nekonvencionalno, pozdravi 9 pacientov, eden mu umre.

      Kdo bo najebal?

      Tisti, ki dela nekonvencionalno! Ker ga bodo tisti, katerih sorodnik je umrl, tožili in bodo z gotovostjo dobili. Ne glede na to, da je njegova statistika zdravljenja najboljša. Ni delal po doktrini kar pomeni, da je avtomatično kriv! Zato se noben od zdravnikov nič ne upa. Zato se ne sprašuje ali je doktrina prava ali ne.

      “It takes nothing to join the crowd, it takes everything to stand apart”

      Takih, ki tvegajo, ki se upajo, je malo.

      Zato imate med skeptiki vrhunske znanstvenike, ki imajo scientific standing, ki jim daje določeno varnost. Pa še pri teh ni gotovo, da jih ne bodo zmleli. Ker zadaj ne prevladujejo altruistični interesi. V ozadju se gre za moč in denar. Ponavadi.

      Covid ni medicinski problem, Covid je predvsem “politični virus”. Zakaj, je pa zgodba, ki presega obseg tega komentarja.

      Kar se mojih komentarjev tiče, se oglasim takrat, ko lahko dodam kaj takega kar še ni povedano, kaj takega kar daje drug aspekt. Ker drugače ne vem zakaj bi se sploh oglašal. Da pa to daje vtis nepoboljšljivega nasprotovalca, je pa normalno. Ni pa realno.

      Bil sem 20 let finančni direktor. In to človeka oblikuje. Od financarja hočejo vsi denar, on je pa kot pes čuvaj, ki ga ne sme nalahko dati. Zato se vedno sprašuje ali so potrebe, ki mu jih predstavljajo, realne. Zato vedno dvomi. Zato je kot Mefisto v Goethe-jevem Faustu. “Duh, ki vedno pravi ne, ki dobro vedno iz slabega rodi”.

      Moje prvi vodstveni položaj je bil v Fotoni (Iskra Elektrooptika). V podjetju, ki se je ukvarjalo s tehnologijo za državno varnost. Bil sem zelo mlad podpredsednik, ki je moral zelo hitro odrasti. Vsaj, če vzamemo običajno naivnost kot atribut mladosti. Zelo hitro se naučiš, da svet ni tak kot se kaže navzven. Žal!

  10. Ob tej debati lahko pritrdim uporabniku z imenom Klinc, ki očitno zadeve obvlada iz prakse. Samo test nikoli ni diagnoza,ampak se ga interpretira v sklopu vseh razpoložljivih podatkov in klinične slike. Zadeve so pač bolj komplicirane, kot jih želi videti laična javnost. Četudi bi na primer nekoga asimptomatskega s pozitivnim PCR testom osamili (če npr. trdimo, da ni prenašalec, kar pa ni gotovo), je to mnogo manjša škoda in redek pojav, kot če bi širil virus naprej. Lep pozdrav, JPD!

%d bloggers like this: