Še dobro, da je realno gospodarstvo bolj aktivno od splošne gospodarske klime

Drugi val epidemije z zaprtji javnega življenja širom Evrope je napovedoval, da bo najverjetneje prišlo do krize z dvojnim dnom (kriza v obliki črke W). Zadnji podatki kažejo, da morda temu ne bo tako. Čeprav indikator gospodarske klime (na podlagi ankete) kaže velik upad optimizma (celo za 14% v novembru in 10% v decembru), pa kazalec porabe električne energije v gospodarstvu kaže za zadnja dva meseca lani upad le za 3.4 do 4.6% glede na ista meseca v 2019. Podobno kažeta podatka o obsegu prodaje industrijskih izdelkov (novembra je zaostajal za manj kot 1% glede na isti mesec 2019) in o obsegu prodaje v poslovnih storitvenih panogah (podatek je le do oktobra, ko je za lanskim zaostajal za 4.6%). Kljub lockdownu so torej podjetja v industriji in poslovnih storitvah bolj aktivna kot kažejo ankete glede optimizma.

Gosp-dinamika-20012021-1

V sliko spodaj sem dodal še podatke o obsegu prodaje gradbeništva (podatek do novembra), ki kaže še nekoliko boljšo sliko, saj obseg gradbenih del že od vključno avgusta lani naprej presega raven gradbenih del v istih mesecih leta 2019.

Treba je vedeti, da v večini evropskih držav gospodarstva kljub lockdownu (skorajda) normalno poslujejo. Tudi storitvene in servisne dejavnosti, večinoma tudi gostinstvo (v skrčenem obsegu zaradi varnostnih omejitev). To pa pomeni seveda tudi (skorajda) normalno povpraševanje po slovenskih izvoznih izdelkih, tehničnih storitvah (montaža, gradbeništvo) in spremljevalnih storitvah (transport, zavarovanje, finančne storitve).

Gosp-dinamika-20012021-2

Kot ekonomista, ki si želi spremljati dinamiko gospodarstva v realnem času pa je zanimiva primerjava obeh kazalcev, ki sta dostopna vnaprej (indikator gospodarske klime) oziroma v realnem času (poraba električne energije (EE), ki je dostopna za vsako uro). Iz zgornjega prikaza je očitno, da je kazalec porabe EE v gospodarstvu precej boljši kazalec dejanske dinamike gospodarstva v realnem času od kazalca poslovne klime, saj se prvi precej bolje prilega dinamiki prodaje v industriji, poslovnih storitvah in gradbeništvu. Indikator poslovne klime, ki je v bistvu indikator zaupanja anketiranih (je tehtani sintezni kazalnik, ki ga sestavljajo kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih – 40 %, kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih – 30 %, kazalnik zaupanja potrošnikov – 20 %, kazalnik zaupanja v trgovini na drobno – 5 % in kazalnik zaupanja v gradbeništvu – 5 %), kaže sentimente v različnih panogah, ki pa se seveda v praksi lahko udejanijo ali tudi ne.

Indikator porabe EE v gospodarstvu pač odraža dejansko porabo EE in s tem dejansko gospodarsko dinamiko v realnem času. Njegova slabost pa je, da nimamo podatka o porabi v posameznih panogah gospodarstva, pač pa le po odjemnih mestih različnih tipov. Drug njegov problem pa je seveda v tem, da meri le porabo EE, t.j. gospodarsko dinamiko, ne pa njene realizacije, torej prodaje proizvedenih izdelkov in spremljajočih storitev. Kljub opravljeni proizvodnji, se njen del lahko tudi ne proda (gre v zaloge). Kljub temu pa je ta kazalec najbrž najboljši indikator, kar jih je na voljo za spremljanje dinamike gospodarstva v realnem času.

%d bloggers like this: