Jasmina Držanič & Ana Stanič

Slovenija ima na voljo dve novi finančni orodji Evropske unije, in sicer Mehanizem za okrevanje in odpornost (MOO)  in Sklad za pravični prehod (SPP). MOO je namenjen za zeleno in energetsko transformacijo, digitalizacijo in modernizacijo javnega zdravstva, SPP pa za prestrukturiranje regij, kjer se zapirajo premogovniki, ta pomoč je namenjena projektom v Savinjsko-Šaleški regiji in Zasavju.

Za potrebe MOO je Slovenija pripravila NNOO za potrebe SPP pa zdaj pripravlja načrte. V javnosti je bilo že večkrat povedano, da pri oblikovanju NNOO nismo imeli najbolj srečne roke, o SPP pa se je indirektno govorilo predvsem v povezavi s tem, kdaj se bo zaprl velenjski rudnik in kaj bo s TEŠ6. V tem kontekstu so bile lokalne skupnosti zaskrbljene predvsem zaradi dejstva, da brez navedb, kako odpreti vsaj 5 tisoč novih delovnih mest, ne more biti govora o zaprtju velenjskega rudnika.

Zdaj pa bridka resnica, ki spada v kategorijo »saj ni res, pa je«: oba dokumenta sta se pripravljala na temelju površnega branja pravil EU o dovoljeni državni pomoči. Na srečo so vsaj na ministrstvu za infrastrukturo to opazili in zdaj o tem opozarjajo ostala ministrstva.

Nadaljujte z branjem→

…zdaj se pa vi Orbanovi samo poskušajte zaj…, pardon, hecati z nami!

Še en navaden popoln dan. In ena najboljših slovenskih pesmi nove dobe.

V objavljenem javnem razpisu želijo novi člani upravnega odbora Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) nedavno izbranega v. d. direktorja agencije na hitro predlagati Vladi Republike Slovenije v imenovanje za poln mandat petih let.

V Demokratični alternativi (DA) se pridružujemo protestu znanstvene skupnosti, ki nasprotuje sprejemanju pomembnih odločitev, ki ne temeljijo na argumentirani in odprti javni razpravi.

Pozivamo vse državljanke in državljane, da s podpisom te peticije zahtevajo transparenten izbor nove direktorice / direktorja ARRS na podlagi javne predstavitve kandidatk in kandidatov ter njihovih vizij vodenja in razvoja agencije.

Bine Kordež

V medijih pa tudi v strokovni literaturi skoraj dnevno prebiramo prispevke o skorajšnjem razpadu našega pokojninskega sistema, o tem, da bomo morali delati do smrti, da pokojnin zanamci ne bodo dobivali, o prazni pokojninski blagajni in podobno. Seveda ni dvoma, da se delež starejše populacije povečuje in da bomo morali v bodoče več namenjati za izplačevanje pokojnin, a to še ne pomeni, da pokojnin ne bo ali da bi morali delati deset let in več dlje kot danes.

Podatki  pokažejo, da nimamo problema z vzdržnostjo pokojninskega sistema, temveč z višino prejemkov zaposlenih. Če skupaj kar 134 tisoč zaposlenih prejema manj kot 850 eur neto, iz teh vplačil pač ne morejo pričakovati 620 eur pokojnine in razliko mora zagotavljati država iz drugih virov. Primanjkljaj danes torej izhaja iz nizkih plač in nizke ustvarjene dodane vrednosti in ne iz pokojninskega sistema.

Tipična je navedba, da imamo prazno pokojninsko blagajno, kar se razume, da je bila nekdaj polna. Pri teh komentarjih se pozablja na osnovni princip delovanja veljavnega pokojninskega sistema. Po njem se za pokojnine vsak mesec s prispevki aktualnih zavarovancev in po potrebi iz drugih davkov zbere na Zavodu za pokojninsko zavarovanje (ZPIZ) toliko sredstev, kot jih Zavod potrebuje za izplačilo pokojnin tistega meseca. Pri obveznem pokojninskem zavarovanju, ki je po Evropi v veljavi že vse od konca 19. stoletja, torej nikoli ni, niti nikoli ni bilo nekih zbranih sredstev na kupu, temveč zaposlena populacija sproti zbira (prispeva) denar za starejše. Gre za sistem, ki je v veljavi že pravzaprav tisočletja, ko so aktivni skrbeli za onemogle starše, le da gre sedaj to kot obvezno plačilo in izplačilo preko državne blagajne.

Nadaljujte z branjem→

Glede na zlonamerna namigovanja v Nova24TV želim tukaj podati korektno informacijo o procesu, ki ga je proti meni v zasebni tožbi sprožil Zoran Janković, župan Mestne občine Ljubljana. Zoran Janković me je obtožil, da sem ga kot gost na komercialni televiziji Pop TV konec maja 2017 žaljivo obdolžil. In sicer mi je zasebni tožnik očital, da naj bi dne 24. 5. 2017 v oddaji 24ur zvečer na POP TV na različna vprašanja voditelja Uroša Slaka med drugim Zorana Jankovića označil kot “osebo, ki je znana po svojih neetičnih poslovnih praksah [in] da daje nekako vtis, da se splača nepošteno poslovati”  (podrobneje v nadaljevanju), s čimer naj bi storil kaznivo dejanje žaljive obdolžitve po 2. odstavku 160. člena KZ-1.

Senat Okrajnega sodišča v Ljubljani me je danes oprostil vseh obtožb:

Nadaljujte z branjem→

Slovenija je zelo lepa država, kvaliteta bivanja je med najvišjimi. Ni pa slovenska država prav zelo administrativno prijazna do ljudi. Ni prav prijazna, če hočete opraviti kakšne administrativne postopke. Ni prijazna do investitorjev, ki želijo kaj izgraditi. Ni prijazna, ko se morate kot podjetje ukvarjati z administriranjem glede plačevanja davkov in prispevkov ali pridobivanjem različnih soglasij in dovoljenj. Jo lahko, prosim, naredimo bolj prijazno?

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

V predstavitvah stališč političnih strank bomo v naslednjih dveh mesecih tudi pri oceni ekonomskega področja spremljali diametralno nasprotna stališča. Aktualna koalicija bo izpostavljala relativno visoko gospodarsko rast, nizko nezaposlenost ali povečane prejemke prebivalstva, te dosežke pa na primer podkrepila z oceno The Economista, ki nas je v neki analizi uvrstil med najuspešnejše države v EU. Opozicija pa bo poudarjala visoko zadolževanje države in brezglavo trošenje denarja, ocene pa podkrepila s kritičnimi stališči Fiskalnega sveta o dolgoročni nevzdržnosti takega modela.

V vsej množici podatkov s področja ekonomije dejansko ni težko najti argumentov za zagovarjanje tako ene kot druge strani. Vzporedno pa je vsaka ocena o teh gibanjih hitro opredeljena za “desno” ali “levo”, pač odvisno, v katero smer se nagiba. Ob vseh različnih stališčih “strokovnjakov”, so ljudje še toliko bolj zbegani. Na eni strani so sicer potolaženi z visokimi finančnimi ugodnostmi, ki so jih prejemali v teh zaostrenih razmerah, na drugi pa imajo vseeno strah pred posledicami visokega zadolževanja države za plačevanje vseh teh spodbud in priboljškov.

Kakršnakoli ocena o ekonomskih gibanjih je zato že vnaprej obsojena, da bodo bralci pisca “popredalčkali” – a naj vseeno poskusim nekoliko bolj neobremenjeno pogledati, kakšni so naši gospodarski kazalci v primerjavi z drugimi državami v Evropski Uniji. Kot rečeno, brez težav sicer zberemo takšne podatke, ki bodo pritrdili izhodiščni tezi (stališču) avtorja in res je tudi, da imajo vsi kazalci svoje omejitve in slabosti, a vseeno.

Nadaljujte z branjem→

Ne vem, medtem ko nekateri moji (in starejši!) letniki gledajo EMO, sem jaz očitno (za)ostal v preteklosti. Tale pesem je res fenomenalna (zadnja pesem na A strani prvenca, imenovanega Lynyrd Skynyrd, 1973).

Jasmina Držanič

Pred branjem teksta se naj vsak spomni kakšnega dogodka, ko je bil tako osramočen, da bi se najraje skril v najbolj skrito luknjo in svojo sramoto nekam potlačil in čakal, da vse skupaj mine. Ste imeli v takih obdobjih hudo željo, da bi komu povedali, kaj vam je? No, a sedaj razumete, zakaj so trpinčene ženske po navadi tiho in celo predolgo tiho?

Naša javnost se je vznemirila ob brutalnem umoru v Sevnici, kjer se je storilec po umoru partnerke in mame šestih otrok zglasil na policijski postaji. Prav tako smo se vznemirili ob novici, da je v Grosupljem umrla ženska, ki jo je partner polil z bencinom in nato zažgal. In vemo, da bo treba nekaj storiti. Ker preden se krutost stopnjuje do te mere, potekajo leta trpljenja.

Nadaljujte z branjem→