Marko Golob

Dober članek Z napalmom nad stagflacijo?, vendar pa ne naslavlja dolgoročnega problema. In sicer, ali si lahko največja trgovska sila na svetu (EU) privošči, da je v posameznih segmentih (kot je mikroelektronika, hrana, energija,…) popolnoma odvisna od uvoza? Gre za, če hočete, nacionalni (nadnacionalni interes). Ki je na veliko veselje (in hkrati obžalovanje) nas zagovornikov, nekako spet v modi.

Namreč država ali nadržavna tvorba, kot je EU, ne more računati samo na dobre čase. Sestavni del upravljanja državnih tvorb je tudi sistematično pripravljanje na krize. Zdi se, da smo v času galopirajoče globalizacije in prevlade Zahoda na to pozabilli.

Nadaljujte z branjem→

Super je slišati, ko mladina, najprej starejši sin in zdaj nečak, odkriva izjemno muziko iz časov, ko smo mi bili mlajši od njih. In Joy Division, sploh pa tole pesem, je fajn odkrivati, pri The Smiths sem pa že zelo ambivalenten. Nikoli mi niso sedli.

V izogib “napalm metodi” zniževanja inflacije morajo vlade absorbirati cenovne šoke pri energentih za podjetja in gospodinjstva prek znižanja davščin ali uvedbe subvencij, cenovnih kontrol in aktiviranja rezerv.

Če so se drugo polovico lanskega leta centralni bankirji še spraševali, ali je porast inflacije vsled postkovidnega odpiranja gospodarstev prehodne ali trajne narave, pa je tej dilemi nesmiselna in grozljiva vojna v Ukrajini bržčas naredila konec. Po ruskem napadu na Ukrajino so cene energentov, hrane ter ključnih surovin in inputov za industrijo ponorele. Dobili smo vse potrebne sestavine za stagflacijo, kot v drugi polovici 1970-ih let.

Vendar je pri teh napovedih in iskanju »zdravil« treba biti pazljiv. Čeprav je IGM Forum na poslovni šoli Chicago Booth, ki vključuje vodilne evropske in ameriške ekonomiste že napovedal veliko verjetnost za recesijo v Rusiji, stagnacijo v razvitih državah in visoko inflacijo, povezave tukaj niso tako avtomatične, kot se zdijo. Prvič, povišana inflacija, denimo med 5 in 10% letno, nikakor ne pomeni stagnacije. Povišana inflacija in spodobno visoka gospodarska rast med seboj odlično koeksistirata, saj je inflacija običajno stranski produkt visoke gospodarske rasti. Do stagnacije v času visoke inflacije (in s tem do stagflacije) lahko privede le kak velik povpraševalni šok, fizično pomanjkanje ključnih inputov, kot so energenti, ali pa prehiter in premočan odziv monetarne politike, ki premočno podraži denar.

Nadaljujte z branjem→

Nima zveze z današnjim dnem ali tednom. Vendar se še kdo spomni skupine Boye? Fantastična ženska post-punk skupina iz Novega Sada.

Nadaljujte z branjem→

Spodnja slika lepo prikazuje, kako so evropske države odvisne od ruskega plina. Nemčija je najbolj strateško ranljiva – ne zgolj zato, ker 55% uvoženega plina dobi iz Rusije, pač pa tudi zaradi količine. Tako velikih količin preprosto ni mogoče dobiti od drugod, ne kratkoročno in ne srednjeročno. Potrebno bi bilo zgraditi plinovode in LNG terminale, kar pa terja leta, ter zagotoviti dolgoročne pogodbe o dobavi takšnih količin. Toda tudi Poljska, Italija in Nizozemska niso v boljšem položaju, medtem ko so Češka, Slovaška in Madžarska praktično skoraj v celoti vezane na ruski plin.

Vir: Bloomberg

Nadaljujte z branjem→

Politične stranke v predvolilnih soočenjih pavšalno predstavljajo svoje obljube oziroma ukrepe. Tudi in predvsem na področju zdravstva, kjer sta glavni obljubi skrajšanje čakalnih vrst ter ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ). Pri tem je indikativno, da njihove obljube niso utemeljene na resni analitični osnovi oziroma da se stranke sploh ne zavedajo, kakšne učinke posamezni ukrepi prinesejo. Eter sicer prenese pavšalno obljubo, da bomo “čakalne vrste skrajšali s povečanjem sredstev za zdravstvo in v ta namen namenili sredstva iz ukinjenega DZZ”, toda vsebinsko je ta obljuba nesmiselna.

No, včeraj je bila na Ekonomski fakulteti zanimiva predstavitev študije z naslovom “Ekonomski in socialni učinki ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja“, ki jo je nato spremljala diskusija (okrogla miza) z nekaterimi najbolj uglednimi ekonomist/kami s področja ekonomike zdravstva (Petra Došenovič Bonča, Maks Tajnikar, Aleš Ahčan, Črt Kostevc) na temo izzivov financiranja javnega zdravstva v Sloveniji. Študija je analizirala 8 različnih variant ne ukinitve (kajti brez DZZ v zdravstveni blagajni zmanjka za 570 mio evrov), pač pa spremembe financiranja DZZ, in sicer od povečanja ene ali obeh prispevnih stopenj za zdravstveno zavarovanje (ZZ), izvzema prispevka za ZZ iz olajšave za dohodnino, dviga dohodninskih stopenj do dviga obeh stopenj DDV (z vsemi bi kompenzirali izpad sredstev, če bi sedanje prostovoljno DZZ spremenili v obvezno ali ga nadomestili z drugimi davščinami). Analiza je pokazala, da ima način spremembe financiranja DZZ velike redistributivne učinke. Prinaša sicer veliko razbremenitev upokojencev (do okrog 220 mio evrov), vendar pa breme plačevanja izpadlega prispevka za zdravstvo (v odvisnosti od variante) prevzamejo delodajalci (povečanje stroškov za 265 do 392 mio evrov), država (povečanje izdatkov / zmanjšanje prihodkov med 150 in 236 mio evrov) in zaposleni (izgube dohodkov v višini 74 do 224 mio evrov). Torej, če razbremenimo upokojence plačila DZZ, morajo ta izpad pokriti drugi subjekti, hkrati se povečajo izdatki države (za zaposlene v javnem sektorju). Ko se torej govori o “ukinitvi DZZ”, je treba imeti tudi odgovor, komu in na kakšen način se bo pobralo teh izpadlih 570 mio evrov. (Spodaj je executive povzetek študije, če koga zanima.)

Nadaljujte z branjem→

O tem je v zadnjih tednih veliko špekulacij, predvsem kot posledice sankcij proti ruski centralni banki in njenim poslovnim bankam ter posledični navezavi ruske centralne banke na kitajsko. No, mednarodni finančniki se ne strinjajo s to trditvijo. Pravijo, da sta svet financ in globalni kreditni sistem preveč prežeta s transakcijami in imetji v dolarjih. Nasprotno pa se Barry Eichengreen iz univerze Berkeley, sicer najboljši zgodovinar s področja mednarodnih financ, s tem ne strinja. Njegove analize kažejo, da lahko več valut koeksistira kot svetovne rezervne valute, da je zadnjih 70 let prevlada dolarja bila anomalija v evoluciji in da se pomen dolarja postopno zmanjšuje. Od leta 2000 se je delež dolarja v globalnih rezervah zmanjšal iz 70 na 59%.

Toda bo ukrajinska kriza pospešila de-dolarizacijo in privedla do vzpona kitajskega juana kot pomembne rezervne valute? Eichengreen dvomi, da se bo to zgodilo. Pravi, da je nezaupanje v avtoritarno oblast na Kitajskem v globalnem finančnem svetu preveliko, hkrati pa obstaja strah pred sankcijami, kar zmanjšuje možnost hitrejše tranzicije k juanu. Spodaj je dober povzetek razprave, ki ga je naredil (moj drugi najljubši) ekonomski zgodovinar Adam Tooze.

Nadaljujte z branjem→

Center poslovne odličnosti Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani vabi na predstavitev študije in okroglo mizo na temo

IZZIVI FINANCIRANJA ZDRAVSTVA V SLOVENIJI

v sredo, 30. marca 2022 ob 17. uri

v Plavi dvorani na Ekonomski fakulteti

V prvem delu bodo na kratko predstavljene ključne ugotovitve študije »Ekonomski in socialni učinki ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja«. Študijo bo predstavil avtor prof. dr. Črt Kostevc.

V nadaljevanju bo okrogla miza na temo bodočih izzivov financiranja zdravstva v Sloveniji, na kateri bodo sodelovali ugledni strokovnjaki s tega področja. Diskusija na okrogli mizi se bo osredotočila predvsem na naslednja vprašanja:

• koliko “stane” zdravstvo v Sloveniji primerjalno glede na druge EU države: plačujemo premalo ali preveč?
• kakšna je struktura financiranja zdravstva v Sloveniji glede na druge EU države: koliko plačujemo prek prispevkov in koliko iz lastnega žepa?
• kakšni so izzivi za javne finance (in financiranje zdravstva) v Sloveniji v luči demografskih sprememb ter potreb financiranja dolgotrajne oskrbe: na kakšen način pokriti dodatne izdatke?
• imamo rezerve v javnem zdravstvu (glede učinkovitosti)?
• kako bi ukinitev DZZ vplivala na javne finance in konkurenčnost gospodarstva?
• Kakšne so ekonomske meje glede solidarnosti pri financiranju javnega zdravstva?

Na okrogli mizi bodo sodelovali:

• prof. dr. Črt Kostevc, redni profesor na Ekonomski fakulteti in avtor študije
• prof. dr. Petra Došenovič Bonča, redna profesorica na Ekonomski fakulteti
• prof. dr. Maks Tajnikar, redni profesor na Ekonomski fakulteti
• prof. dr. Aleš Ahčan, redni profesor na Ekonomski fakulteti

Debato bo moderiral prof. dr. Jože P. Damijan.

Za dogodek sicer veljajo aktualna priporočila NIJZ, vključno z nošenjem mask in razkuževanjem rok.

Vljudno vabljeni!

Drago Pavšelj

Ali je realno, da se Nemčija in seveda Evropska unija povsem odrečeta ruskemu plinu in nafti? Ni. Poglejmo ta problem še s strani prizadevanj EU za zeleni prehod na obnovljive vire energije (OVE) za proizvodnjo električne energije, katerega glavni motor je Nemčija.

Nemčija se je odločila, da bo zaprla vse termo elektrarne (TE) in tudi nuklearne elektrarne (NE). Prek evropskih birokratov pa izvaja pritisk tudi na vse ostale članice Unije, da storijo enako. Pri čemer pa ne vedo kako bodo nadomestili izpad proizvodnje iz teh virov. Poglejmo to problematiko, podkrepljeno s številkami.

Nadaljujte z branjem→