Odličen dokumentarec WSJ, kjer so mesece spremljali in dokumentirali, kako se v kovidnem obdobju odvija logistična pot v okviru globalne dobavne verige. Če so se avtorji bali, da disrupcije v nabavnih verigah morda več ne bodo aktualne, ko bo po mesecih snamanja dokumentarec objavljen, so zaprtja pristanišč in kitajskih mest v času Omikrona ter nato ukrajinska vojna in sankcije te iluzije razbili. Če hočemo razumeti, zakaj globalizacija ne bo več enaka, kot smo jo poznali, je potrebno poznati, kako deluje na mikro ravni.

Tim Harford je spet napisal izjemno dober post, tokrat glede tega, zakaj nekatere ideje (produkti, projekti), ki v testni ali pilotni fazi veliko obljubljajo, nato ne uspejo tudi na masovni ravni. Ne uspejo se prebiti med zmagovalce. Na žalost ni dobrega odgovora na to, katere sestavine ali okoliščine so umanjkale, da ni prišlo do končnega uspeha. Nekaterih nišnih hitov (od gostinstva do glasbe) ni mogoče generalizirati na celotno populacijo, ker so pač hit zgolj za specifično, nišno skupino. Včasih zmanjka pravi trenutek za lansiranje ideje (proizvoda, projekta), v nekem drugem trenutku, v drugačnih okoliščinah bi ideja lahko masovno uspela. Kako zadeti popularni, večinski okus z novimi idejami, ostaja misterij. Zato Harford konča s parafrazo znamenite Tolstojeve izjave: vse masovno uspešne ideje so masovno uspešne na enak način, vse masovno neuspešne pa vsaka na svoj način.

Nadaljujte z branjem→

Ob “Ustavi konje, dragi moj” moja najljubša pesem Pande. Panda je bila zakon!

Ruska agresija na Ukrajino si zasluži popolne obsodbe, ki mora biti mednarodno sankcionirana. Tukaj absolutno ni nobene dileme. Problem pa nastane pri kolateralnih stroških sankcioniranja oziroma glede tega, da lahko sankcioniranje prinese bistveno bolj negativne posledice za tistega, ki je uvedel sankcije, kot pa za krivca. V primeru sankcij proti Rusiji so na ruski strani kratkoročno najbolj prizadeti ruski oligarhi (ki se nam ne smilijo) in ruska ne-energetska podjetja, najhujše pa bodo dolgoročne posledice na rusko prebivalstvo, ki bo obubožalo in bo dolgoročno oropano vsakršne perspektive boljšega življenja, medtem ko sankcije na glavnega komandanta te invazije ne bodo imele mobenega bistvenega učinka. Toda še bistveno večji bodo skupni negativni učinki na zahodne države in na svetovni red.

Večina ljudi in politikov na Zahodu, ki danes glasno navija za čim bolj ostre sankcije proti Rusiji in za podjetja ter države, ki se teh sankcij ne bodo držale, se ne zaveda, kaj to v resnici prinaša – od stagflacije, novega Afganistana v Evropi, velike politične in gospodarske nestabilnosti ter novega svetovnega reda, ki bo močno izpodjedel sedanji strateški primat Zahoda. Iz tega vidika je zelo smiselno prebrati intervju s profesorjem Michaelom Hudsonom. Hudsonov pogled je mogoče strniti v naslednje točke:

• Evropa je talka ZDA, zunanjo politiko EU določajo v ZDA prek zavezništva NATO; vloga evropskih držav je zgolj v tem, da rečejo “Da, prosim“;
• sankcije proti Rusiji in kasneje proti Kitajski bodo ne samo približale obe državi v skupni blok, pač pa bodo prizadele predvsem Zahod, ki bo kaznovan ne samo s pomanjkanjem energentov in trajno visokimi cenami, ampak bo nenadoma ostal tudi brez industrijskih izdelkov iz Kitajske ter brez ključnih inputov za zahodno industrijo, saj vse ključne surovine (paladij, titan, kadmij, kripton, neon, redka zemlja itd.) in inpute za industrijo kontrolirata Kitajska in Rusija;
• spremenil se bo svetovni red, saj je Evroazija lahko samozadostna, Evropa in ZDA pa ne. Zahod se je zadnjih treh desetletjih deindustrializiral, postal je odvisen od kitajske industrije ter primarnih inputov in ključnih sestavnih delov za industrijo končnih izdelkov na Zahodu (kolikor je tega sploh še ostalo). To pa pomeni tudi konec primata dolarja (de-dolarizacija v trgovini in financah) in evra (na to nakazuje ruska zahteva, da evropske države Rusiji za energente plačujejo v rubljih (namen je stabilizacja tečaja rublja), podobno bo v rubljih in juanih potekala trgovina med Kitajsko in Rusijo (že zdaj ta dosega 50%), Kitajska pa tudi lahko kasneje plačila za ves svoj izvoz fakturira v juanih);
• ZDA se posledic te ukrajinske vojne in sankcij proti Rusiji zavedajo, vendar jim ni mar. Oziroma natančneje, iz tega nereda, ki bo nastal, hočejo ZDA (kot vedno) potegniti koristi za svoja podjetja. Kot običajno so to amerška naftna podjetja (ki kontrolirajo velik del svetovne ponudbe nafte), vojaška industrija ter velik sektor ponudnikov opreme in storitev za vojsko. Za ZDA je ta ukrajinska vojna in kasnejši nered predvsem velika poslovna priložnost (kot sta bila Afganistan in Irak).

Nadaljujte z branjem→

Stanko Štrajn

Raziskovalna novinarka Dnevnika Anja Hreščak nas v Dnevniku z dne 20. 3. 2022 v članku z naslovom «RIKO, KOLEKTOR IN CGP SI DELIJO 200 MILIJONOV« informira o veseli novici, da bomo končno zgradili odlagališče nizko in srednjeradioaktinih odpadkov. Za državljane Republike Slovenije kot davkoplačevalce nam že v naslovu svojega pisanja lucidno sporoča zloveščo novico, da se bo ta nujno potrebna gradnja zlorabila za izčrpavanje javnega denarja. Vsekakor je radioaktivne odpadke nujno treba hraniti tako, da preprečimo nevarnost radioaktivnega sevanja v okolju. Za dosego te javne koristi bo nujno tudi zgraditi ustrezno trajno odlagališče, ki gotovo ne bo enostavno in poceni. Iz informacije v Dnevniku ne moremo z gotovostjo ugotoviti ali je za dosego te javne koristi res potrebno porabiti napovedano vsoto javnega denarja in ali naročnik Agencija za radioaktivne odpadke ravna kot dober strokovnjak in skrben gospodarstvenik z javnimi sredstvi. Ker o tem projektu povprečni laiki iz medijev nismo podučeni in ker ne razpolagamo z verodostojnimi in strokovnimi informacijami, lahko pri presoji te novice upoštevamo le veljavne predpise in to, kar v Dnevniku piše.

Nadaljujte z branjem→

Spoštovani,

s civilno-družbeno pobudo Demokratična alternativa spodbujamo javno diskusijo glede ključnih razvojnih vprašanj Slovenije, kakor smo jih razvili v naši programski platformi Za razvojni preboj Slovenije.

Četrtega v seriji marčnih posvetov pripravljamo na temo

SODOBNIH KULTURNIH POLITIK IN SVOBODE MEDIJEV

v torek, 22. marca 2022 ob 17. uri

v stekleni dvorani Lili Novy v Cankarjevem domu v Ljubljani (vhod s ploščadi Trga republike).

V diskusiji bomo kritično ocenili kulturno politiko aktualne vlade, še posebej nedopustne posege v avtonomijo in svobodo medijev, vendar se bomo z udeleženkami in udeleženci posveta predvsem usmerili v prihodnost. Kako doseči

• reformo kulturnega sistema za 21. stoletje
• posodobitev poslanstva in delovanja javnih zavodov
• dostojne delovne pogoje ustvarjalk in ustvarjalcev
• stabilne pogoje za delovanje nevladnega sektorja
• znanstveno in teoretsko refleksijo umetnosti in kulture
• avtonomne, profesionalne medije.

Na posvetu bodo sodelovali:

• Majda Širca, nekdanja ministrica za kulturo in poslanka, avtorica na RTV Slovenija
• dr. Kaja Širok, direktorica zavoda GO!2025, nosilca dejavnosti Evropske prestolnice kulture 2025, predsednica ICOM Slovenija
• dr. Asta Vrečko, raziskovalka in kuratorka, namestnica koordinatorja Stranke Levica
• Matevž Čelik, direktor nove evropske arhitekturne platforme LINA in kustos EPK Temišvar 2023
• Nikola Sekulović, basist skupine Dan D.

Debato bo moderiral dr. Stojan Pelko.

Programska platforma Demokratične alternative je dostopna na spletni strani https://demokraticna-alternativa.si, zagotovljen bo tudi streaming dogodka (https://youtu.be/dsmt5_uOyZc).

Za dogodek sicer veljajo aktualna priporočila NIJZ, vključno z nošenjem mask in razkuževanjem rok.

Vljudno vabljeni!

(Opozorilo: dolgo branje)

Kot je zadnjič na posvetu DA o izzivih slovenske zunanje politike povedal nekdanji predsednik Slovenije Danilo Türk, ima vojna v Ukrajini dolgo predzgodovino, v kateri ni nedolžnih. Jasno je sicer, kdo je v tej vojni agresor in kdo napadena država, in jasno je, da bosta v tej vojni daleč največjo ceno plačali prebivalstvo Ukrajine in Rusije. Toda vse bolj jasno bi moralo biti tudi to, da bomo zaradi mnogih napačnih predpostavk, ki so vodile do te vojne in ki lahko to vojno in okupacijo Ukrajine podaljšajo v dolgo prihodnost, plačali tudi vsi ostali. Predvsem pa prebivalci in gospodarstvo evropskih držav.

Cena, ki jo bomo plačali vsi, bo zelo velika: strednjeročno stagflacija, dolgoročno pa Ukrajina kot novi Afganistan ter dolga hladna vojna s Kitajsko. Gremo po vrsti.

Nadaljujte z branjem→

Prejšnji teden nas je na posvetu o izzivih slovenske zunanje politike profesor Anton Bebler plastično opomnil, da države Evropske unije niso suverene na področju zunanje politike, pač pa da zunanjo politiko EU de facto določajo v Washingtonu. To se kaže tudi v tem, da je bil za nove članice EU iz Vzhodne in Srednje Evrope predpogoj za članstvo v EU tudi istočasno članstvo v NATO.

Toda članice EU so izgubile svojo politično suverenost tudi napram tretjim državam, in sicer z vodenjem napačnih ekonomskih politik. Najbolj drastičen primer tega se danes kaže v Nemčiji. Nemčija že dve desetletji vodi energetsko politiko, ki jo lahko imenujemo energetski samomor. Zaradi subvencioniranja izgradnje kapacitet in uporabe električne energije iz obnovljivih virov energije sonca in vetra nemški potrošniki že dve desetletji plačujejo skoraj dvakrat dražjo električno energijo od francoskih. Toda učinek tega je dvojno mizeren – tako iz vidika zmanjševanja CO2 emisij kot iz vidika odvisnosti od uvoza fosilnih goriv.

Nadaljujte z branjem→

Ameriški FED je z namenom boja proti inflaciji začel z zategovanjem monetarne politike s prvim dvigom vodilne obrestne mere za četrt točke. Letos je predvidenih še šest takšnih dvigov, torej skupaj za 1.75%. Tudi v evro območju je bila februarska inflacija visoka (5.9%), zaradi česar inflacijski jastrebi v Evropi tudi že zahtevajo podobno dezinflacijsko politiko. Toda v evro območju je situacija nekoliko drugačna kot v ZDA, dodatni element pa prinaša še vojna v Ukrajini. Kot ugotavlja Vitor Constanzio, nekdanji podpredsednik ECB (glejte spodnji zapis), je struktura inflacije v evrskem območju nekoliko drugačna od tiste v ZDA, prav tako pa ni videti, da bi se inflacijska pričakovanja začela vgrajevati v plače.

Poleg tega sta še dva elementa. Prvi je, da se je fiskalni stimulus izpel in da bo impulzni učinek postal negativen v 2022-23. Drugi element je ukrajinska vojna, ki je doprinesla k dvigu cen energentov in povečala prihodnje cene hrane, hkrati pa je močno povečala politično in gospodarsko nestabilnost, kar se kaže v ostrem padcu ne samo borznih indeksov, ampak poslovnih sentimentov. S sankcijami bodo prizadete predvsem evropske države – tako prek izvoznega kanala kot prek kanala cen energentov in hrane. Z drugimi besedami, ukrajinska vojna je prinesla recesijske tendence. V teh pogojih bi zaostrovanje monetarne politike s strani ECB te recesijske tendence samo dodatno ojačalo in evro območje bi se zaradi kombinacije restriktivnih ekonomskih politik ter ukrajinske krize lahko premaknilo v recesijo. Zato je v teh pogojih zelo smiselna previdna monetarna politika ter ekspanzivnejša fiskalna politika.

Nadaljujte z branjem→