Prejšnji teden nas je na posvetu o izzivih slovenske zunanje politike profesor Anton Bebler plastično opomnil, da države Evropske unije niso suverene na področju zunanje politike, pač pa da zunanjo politiko EU de facto določajo v Washingtonu. To se kaže tudi v tem, da je bil za nove članice EU iz Vzhodne in Srednje Evrope predpogoj za članstvo v EU tudi istočasno članstvo v NATO.

Toda članice EU so izgubile svojo politično suverenost tudi napram tretjim državam, in sicer z vodenjem napačnih ekonomskih politik. Najbolj drastičen primer tega se danes kaže v Nemčiji. Nemčija že dve desetletji vodi energetsko politiko, ki jo lahko imenujemo energetski samomor. Zaradi subvencioniranja izgradnje kapacitet in uporabe električne energije iz obnovljivih virov energije sonca in vetra nemški potrošniki že dve desetletji plačujejo skoraj dvakrat dražjo električno energijo od francoskih. Toda učinek tega je dvojno mizeren – tako iz vidika zmanjševanja CO2 emisij kot iz vidika odvisnosti od uvoza fosilnih goriv.

Nadaljujte z branjem→

Ameriški FED je z namenom boja proti inflaciji začel z zategovanjem monetarne politike s prvim dvigom vodilne obrestne mere za četrt točke. Letos je predvidenih še šest takšnih dvigov, torej skupaj za 1.75%. Tudi v evro območju je bila februarska inflacija visoka (5.9%), zaradi česar inflacijski jastrebi v Evropi tudi že zahtevajo podobno dezinflacijsko politiko. Toda v evro območju je situacija nekoliko drugačna kot v ZDA, dodatni element pa prinaša še vojna v Ukrajini. Kot ugotavlja Vitor Constanzio, nekdanji podpredsednik ECB (glejte spodnji zapis), je struktura inflacije v evrskem območju nekoliko drugačna od tiste v ZDA, prav tako pa ni videti, da bi se inflacijska pričakovanja začela vgrajevati v plače.

Poleg tega sta še dva elementa. Prvi je, da se je fiskalni stimulus izpel in da bo impulzni učinek postal negativen v 2022-23. Drugi element je ukrajinska vojna, ki je doprinesla k dvigu cen energentov in povečala prihodnje cene hrane, hkrati pa je močno povečala politično in gospodarsko nestabilnost, kar se kaže v ostrem padcu ne samo borznih indeksov, ampak poslovnih sentimentov. S sankcijami bodo prizadete predvsem evropske države – tako prek izvoznega kanala kot prek kanala cen energentov in hrane. Z drugimi besedami, ukrajinska vojna je prinesla recesijske tendence. V teh pogojih bi zaostrovanje monetarne politike s strani ECB te recesijske tendence samo dodatno ojačalo in evro območje bi se zaradi kombinacije restriktivnih ekonomskih politik ter ukrajinske krize lahko premaknilo v recesijo. Zato je v teh pogojih zelo smiselna previdna monetarna politika ter ekspanzivnejša fiskalna politika.

Nadaljujte z branjem→

Včerajšnji posvet o izzivih slovenskega javnega zdravstva, na katerem so sodelovali strokovnjaki/nje Brigita Skela Savič, Milena Kramar Zupan, Dušan Keber in Branko Gabrovec, je prinesel zelo jasno vizijo, kako reformirati in izboljšati naš zdravstveni sistem. Strnemo jo lahko v šest točk:

1. Reorganizacija zdravstvenega sistema: zgolj 5 regionalnih splošnih bolnišnic, preoblikovanje ostalih v specializirane regionalne klinike;
2. Večja avtonomija zdravstvenih ustanov: preoblikovanje v javne gospodarske družbe; vodstvo ima pristojnost nad organizacijo dela in gospodarjenjem z javnim denarjem (normativi, plače, javni nakupi, itd.);
3. Konkurenčna klavzula za zaposlene v javnem zdravstvu (omejitev dela pri zasebnikih v Sloveniji);
4. Financiranje koncesionarjev pod enakimi pogoji kot javnih ustanov (potrebna celotna paleta storitev od diagnostike, operative do postoperativnih storitev, polno zaposleni kadri, itd.);
5. Reformiranje del ZZZS: večji poudarek spremljanju učinkovitosti izvajalcev in anomalij ter racionalizaciji stroškov;
6. Postopno povečanje financiranja zdravstva (od 8.5% na 11% BDP v 2030): uvedba novih ali povečanje obstoječih posrednih davkov (trošarine na sladke pijače, tobak), razmislek o zdravstvenem centu (iz trošarin na motorna goriva) in dvigu stopnje DDV (za financiranje dolgotrajne oskrbe).

Ob izvedbi tega programa bi avtomatsko prišlo tudi do skrajšanja sedanjih čakalnih vrst, ki so posledica sedanjih anomalij v sistemu slovenskega zdravstva.

Rusiji ne gre po načrtih v invaziji v Ukrajini. Hkrati so za vedno padle simpatije v Ukrajini do velikega ruskega brata. Tudi med ruskim prebivalstvom, kajti Putinova vojska je do tal zbombardirala mesti s pretežno ruskim prebivalstvom (Harkiv in Mariupol).

Na drugi strani pa Rusiji grozi največja finančna kriza po letu 1998 ter težke posledice za prebivalstvo. Toda sankcije in učinki finančne krize delujejo na daljši rok. Če so bile sankcije namenjene temu, da se oligarhi, ki bodo (začasno) izgubili premoženje, in prebivalstvo uprejo Putinu, glede tega ne bodo prav uspešne. Vsaj ne na srednji rok. Putina lahko zaustavi le ljudska vstaja, milijoni ljudi na ulicah ruskih mest. Zaenkrat tega ni na vidiku. Kot kažejo izkušnje, ljudi k javnemu angažmaju ali uporu bolj ženejo ideje in ideologija kot pa materialne težave. In Putin je tukaj sprožil učinkovito strategijo, kako želi povrniti nekdanjo veličino Rusije po kolapsu Sovjetske zveze in ostalih zgodovinskih porazov od boljševikov naprej.

Nadaljujte z branjem→

S civilno-družbeno pobudo Demokratična alternativa spodbujamo javno diskusijo glede ključnih razvojnih vprašanj Slovenije, kakor smo jih razvili v programski platformi

Za razvojni preboj Slovenije.

Tretjega v seriji marčnih posvetov pripravljamo na temo

IZZIVOV JAVNEGA ZDRAVSTVA V SLOVENIJI

v torek, 15. marca 2022 ob 17. uri

v stekleni dvorani Lili Novy v Cankarjevem domu v Ljubljani (vhod s ploščadi Trga republike).

V diskusiji bodo ugledni strokovnjaki, vključno s predstavniki nekaterih strank, odgovornih za vprašanja zdravstva, skušali odgovoriti na temeljna vprašanja prihodnosti javnega zdravstva:

• Koliko javnega zdravstva hočemo?
• Ali potrebujemo nove vire financiranja javnega zdravstva?
• Ali in zakaj je potrebna ločitev javnega in zasebnega zdravstvenega varstva?
• Kako odgovori na prva tri vprašanja rešujejo problem čakalnih dob?

Dotaknili se bomo tudi lekcij, ki nas jih je o usodnem pomenu javnega zdravstva naučila pandemija covid-19.

Na posvetu bodo sodelovali:

• dr. Milena Kramar Zupan, direktorica, Splošna bolnišnica Novo mesto in predavateljica na Fakulteti za zdravstvene vede univerze v Novem mestu
• dr. Dušan Keber, profesor interne medicine, nekdanji minister za zdravje
• dr. Branko Gabrovec, NIJZ, strokovnjak za zdravstveni menedžment, predsednik Sveta SD za zdravje
• Anže Dolinar, koordinator za zdravstvo pri Stranki Levica
• dr. Jože P. Damijan, profesor na Ekonomski fakulteti, pobudnik Demokratične alternative

Debato bo moderirala dr. Brigita Skela Savič, znanstvena svetnica in redna profesorica na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin.

Programska platforma Demokratične alternative je dostopna na spletni strani https://demokraticna-alternativa.si.

Za dogodek sicer veljajo aktualna priporočila NIJZ, vključno z nošenjem mask in razkuževanjem rok.

Vljudno vabljeni!

Izbor Branka Sobana prej v razgovoru na (nacionalnem !) Valu 202. Izjemna pesem!

Evropske države se pripravljajo, da bi v stopnjevanju sankcij proti Rusiji prenehale uvažati energente iz Rusije. (Mimogrede, tukaj je števec, koliko so evropske države plačale za ruske energente po začetku ruske invazije na Ukrajino. V tem trenutku smo pri 10 milijardah evrov). Lahko da se bodo za ta korak odločile, …vendar po zaključku kurilne sezone in ko najdejo nadomestne vire, če nočejo, da njihova industrija poklekne zaradi izpada energije in če nočejo, da so njihovi prebivalci naslednjo jesen in zimo na mrazu in v temi.

V spodnjem tvitu je struktura porabe energije v Nemčiiji v 2021. Kot lahko vidite, Nemčija zagotavlja le 16% porabljene energije iz obnovljivih virov (pa še od tega je več kot polovica iz biomase, le 5.2% iz sonca in vetra), več kot tri četrtine energije je iz fosilnih virov (premog, nafta, plin). In če seštejete deleže uvoza slednjih iz Rusije, lahko vidite, da Nemčija kar 30% svoje porabljene energije pridobiva iz uvoženih energentov iz Rusije.

Nadaljujte z branjem→

Okej, država je »poslušala narod« in uveljavila predkupno pravico do Yorkovega deleža. In kaj zdaj? Kaj se bo spremenilo v Savinih hotelih, po tem, ko jih obvladuje 100-odstotno namesto 57-odstotno? Nič

Vedno sem imel težave z nacionalnim interesom, opredeljenim z lastništvom nekega gospodarskega subjekta. Natančneje, opredeljenim z lastništvom nekega podjetja, ki ni naravni monopol in ne opravlja infrastrukturne dejavnosti. Običajno je šlo za poskus natega s strani določenih posameznikov, da bi se izognili regulatorju tržne konkurence. Kadar gre za nacionalni interes, pač konkurenca in možnosti zlorabe tržnega položaja »niso več pomembni«. Boško Šrot nam je nato vsem pokazal, da so bili naši strahovi več kot upravičeni.

In pri zgodbi glede podržavljenja Savinih hotelov na Bledu, v Prekmurju in na obali gre za dokaj podobno zadevo. Nekomu je v interesu, da te hotele obvladuje, zato je zagnal to histerijo z nacionalnim interesom.

Nadaljujte z branjem→

Slavoj Žižek

Meja med civilizacijo in barbarstvom poteka znotraj civilizacij, zaradi česar je naš boj univerzalen. Edina resnična univerzalnost danes je univerzalnost boja.

Michel Marder je v Salonu objavil izjemen tekst o Ukrajinki, ki daje sončnična semena ruskemu vojaku. Tekst je izjemen, ker stori tisto, kar je danes najbolj nujno: dodaja globljo filozofsko razsežnost našim odzivom na ukrajinsko katastrofo.[1] Ta prigoda me je spomnila na roman Agathe Christie iz serije o gospodični Marple z naslovom Žep, poln rži. V njem bogat londonski poslovnež Rex Fortescue umre po tem, ko je spil jutranji čaj, preiskava njegovih oblačil pa razkrije nekaj rži v žepu njegovega suknjiča. V romanu se je rž znašla v žepu zato, ker je »žep, poln rži« delček uspavanke, na katero se sklicuje morilec …

To nas vrne k Ukrajini, kjer se je, kakor opisuje Marder, zgodilo nekaj srhljivo podobnega, le da ne z ržjo, temveč s sončničnimi semeni. V Heničesku, pristaniškem mestu ob Azovskem morju, se je starejša Ukrajinka postavila pred do zob oboroženega ruskega vojaka in mu ponudila sončnična semena, da jih shrani v žep – da bodo vzcvetela, ko bo umrl, njegovo trohneče truplo v zemlji pa bo koristno vsaj kot gnoj za cvetočo rastlino …[2]

Nadaljujte z branjem→