Emmanuel Todd, ugleden francoski zgodovinar, antropolog, demograf, sociolog in politolog, je zaslovel v 1970-ih z napovedjo o propadu Sovjetske zveze. Todd je bil takrat star 25 let in je (med drugimi) analiziral statistične podatke o umrljivosti dojenčkov in mater ob porodu, iz negativnega trenda pa je napovedal, da se razmere v tedanjem komunističnem imperiju hitro slabšajo in da tega trenda nobena država ne more  preživeti. To je bila precej huda napoved in je povzročila precej praskanja po glavi analitikom varnostnih služb (celo v romanu so uporabili to nelagodje obveščevalnih analitikov) – le kaj ima negativen trend umrljivosti otrok in mater s prihodnjim propadom države?!

V zadnjem obdobju Todd podobno usodo propada imperija na podlagi različnih statističnih podatkov napoveduje za ZDA. Namreč ZDA so svojo proizvodnjo preselile v tujino, zelo malo stvari znajo sami narediti, zelo malo Američanov se šola za inženirje, večina brihtnih študentov prihaja iz tujine (predvsem Evropejcev, Kitajcev in Indijcev). In tudi glede demografije gre Američanom dokaj slabo. Glede življenjske dobe so ZDA daleč najslabše med razvitimi državami in trend je negativen, medtem ko se povečuje umrljivost otrok.

Bolj za šalo sem vzel zares implikacije Toddovih statističnih napovedi glede umrljivosti ter med seboj primerjal ZDA in Rusijo. In – surprise, surprise – statistična situacija v ZDA je slabša kot v Rusiji.

Prvi indikator je umrljivost dojenčkov. Kot lahko vidite v spodnji sliki, se je ta kazalec v Rusiji v zadnjih treh desetletjih močno izboljšal in zadnjih 5 let ima Rusija nižjo umrljivost dojenčkov od ZDA (v Rusiji 2.3, v ZDA pa 3.4 umrlih dojenčkov na 1,000 rojenih).

Tudi po drugem indikatorju, umrljivosti mater ob rojstvu otroka, je Rusija presenetljivo boljša od ZDA – v Rusiji umre 17, v ZDA pa 19 mater na 100,000 živorojenih otrok. Zaskrbljujoče je, da se v ZDA ta negativni trend vztrajno poslabšuje (iz 12 na 19 med 2000 in 2017), medtem ko se v Rusiji hitro izboljšuje.

Ti podatki, ki so primerjalno gledano zelo presenetljivi, so za ZDA zelo zaskrbljujoči. V kombinaciji s padajočo življenjsko dobo namreč odražajo gromozanske ekonomske, socialne in rasne razlike v ZDA v kombinaciji z zelo nesocialnim zdravstvenim sistemom. Na eni strani so “nebeli” prebivalci ZDA nekakšna “manjvredna rasa” v ZDA, ki ima slabše pogoje glede dostopa do šolanja, služb in zdravstva, kar povečuje kriminaliteto in uporabo drog ter s tem vpliva na večjo umrljivost otrok in mater ter krajšo življenjsko dobo. Na drugi strani je “blue collar” belsko prebivalstvo, ki ni v bistveno boljšem socialnem položaju od “nebelega” prebivalstva. Sploh po začetku intenzivne globalizacije po letu 1990, ko se je po liberalizaciji zunanje trgovine velik del ameriške industrije preselil v tujino, se je izjemno poslabšal položaj nekoč industrijske delovne sile v osrednjih ZDA (v t.i. “Rust belt”), in kot s številnimi raziskavami dokazujejo ekonomisti Autor, Dorn in Hanson (na tem blogu sem jih v preteklih letih precej objavil), se je s tem povečala brezposelnost, zloraba alkohola in drog, kriminaliteta in samomorilnost ter posledično umrljivost.

ZDA so v globoki strukturni krizi neenakosti, ki se zato kaže v razpadanju družbe – najbolj očitno v kriminaliteti, rasnih nemirih in naraščajočem številu masovnih strelskih pohodov, ki so se preselili v osnovne šole.

Seveda pa si jaz na podlagi teh statistik glede negativnega trenda umrljivosti dojenčkov in otrok ne bi upal napovedovati skorajšnjega propada ZDA. Toda morda številke v sebi skrivajo več, kot jih mi znamo interpretirati…

Da pa ZDA propadajo kot imperij in globalna velesila, da izgubljajo dominacijo ter da se oblikuje močnejši pol okrog dvojca Kitajska – Rusija, pa itak ni več kakšne dileme. Mene skrbi le EU, ki očitno ostaja podrejena dekla ZDA, namesto da bi se politično emancipirala.