Center poslovne odličnosti Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani vabi na predstavitev študije in okroglo mizo na temo

IZZIVI FINANCIRANJA ZDRAVSTVA V SLOVENIJI

v sredo, 30. marca 2022 ob 17. uri

v Plavi dvorani na Ekonomski fakulteti

V prvem delu bodo na kratko predstavljene ključne ugotovitve študije »Ekonomski in socialni učinki ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja«. Študijo bo predstavil avtor prof. dr. Črt Kostevc.

V nadaljevanju bo okrogla miza na temo bodočih izzivov financiranja zdravstva v Sloveniji, na kateri bodo sodelovali ugledni strokovnjaki s tega področja. Diskusija na okrogli mizi se bo osredotočila predvsem na naslednja vprašanja:

• koliko “stane” zdravstvo v Sloveniji primerjalno glede na druge EU države: plačujemo premalo ali preveč?
• kakšna je struktura financiranja zdravstva v Sloveniji glede na druge EU države: koliko plačujemo prek prispevkov in koliko iz lastnega žepa?
• kakšni so izzivi za javne finance (in financiranje zdravstva) v Sloveniji v luči demografskih sprememb ter potreb financiranja dolgotrajne oskrbe: na kakšen način pokriti dodatne izdatke?
• imamo rezerve v javnem zdravstvu (glede učinkovitosti)?
• kako bi ukinitev DZZ vplivala na javne finance in konkurenčnost gospodarstva?
• Kakšne so ekonomske meje glede solidarnosti pri financiranju javnega zdravstva?

Na okrogli mizi bodo sodelovali:

• prof. dr. Črt Kostevc, redni profesor na Ekonomski fakulteti in avtor študije
• prof. dr. Petra Došenovič Bonča, redna profesorica na Ekonomski fakulteti
• prof. dr. Maks Tajnikar, redni profesor na Ekonomski fakulteti
• prof. dr. Aleš Ahčan, redni profesor na Ekonomski fakulteti

Debato bo moderiral prof. dr. Jože P. Damijan.

Za dogodek sicer veljajo aktualna priporočila NIJZ, vključno z nošenjem mask in razkuževanjem rok.

Vljudno vabljeni!

Drago Pavšelj

Ali je realno, da se Nemčija in seveda Evropska unija povsem odrečeta ruskemu plinu in nafti? Ni. Poglejmo ta problem še s strani prizadevanj EU za zeleni prehod na obnovljive vire energije (OVE) za proizvodnjo električne energije, katerega glavni motor je Nemčija.

Nemčija se je odločila, da bo zaprla vse termo elektrarne (TE) in tudi nuklearne elektrarne (NE). Prek evropskih birokratov pa izvaja pritisk tudi na vse ostale članice Unije, da storijo enako. Pri čemer pa ne vedo kako bodo nadomestili izpad proizvodnje iz teh virov. Poglejmo to problematiko, podkrepljeno s številkami.

Nadaljujte z branjem→

Odličen dokumentarec WSJ, kjer so mesece spremljali in dokumentirali, kako se v kovidnem obdobju odvija logistična pot v okviru globalne dobavne verige. Če so se avtorji bali, da disrupcije v nabavnih verigah morda več ne bodo aktualne, ko bo po mesecih snamanja dokumentarec objavljen, so zaprtja pristanišč in kitajskih mest v času Omikrona ter nato ukrajinska vojna in sankcije te iluzije razbili. Če hočemo razumeti, zakaj globalizacija ne bo več enaka, kot smo jo poznali, je potrebno poznati, kako deluje na mikro ravni.

Tim Harford je spet napisal izjemno dober post, tokrat glede tega, zakaj nekatere ideje (produkti, projekti), ki v testni ali pilotni fazi veliko obljubljajo, nato ne uspejo tudi na masovni ravni. Ne uspejo se prebiti med zmagovalce. Na žalost ni dobrega odgovora na to, katere sestavine ali okoliščine so umanjkale, da ni prišlo do končnega uspeha. Nekaterih nišnih hitov (od gostinstva do glasbe) ni mogoče generalizirati na celotno populacijo, ker so pač hit zgolj za specifično, nišno skupino. Včasih zmanjka pravi trenutek za lansiranje ideje (proizvoda, projekta), v nekem drugem trenutku, v drugačnih okoliščinah bi ideja lahko masovno uspela. Kako zadeti popularni, večinski okus z novimi idejami, ostaja misterij. Zato Harford konča s parafrazo znamenite Tolstojeve izjave: vse masovno uspešne ideje so masovno uspešne na enak način, vse masovno neuspešne pa vsaka na svoj način.

Nadaljujte z branjem→

Ob “Ustavi konje, dragi moj” moja najljubša pesem Pande. Panda je bila zakon!

Ruska agresija na Ukrajino si zasluži popolne obsodbe, ki mora biti mednarodno sankcionirana. Tukaj absolutno ni nobene dileme. Problem pa nastane pri kolateralnih stroških sankcioniranja oziroma glede tega, da lahko sankcioniranje prinese bistveno bolj negativne posledice za tistega, ki je uvedel sankcije, kot pa za krivca. V primeru sankcij proti Rusiji so na ruski strani kratkoročno najbolj prizadeti ruski oligarhi (ki se nam ne smilijo) in ruska ne-energetska podjetja, najhujše pa bodo dolgoročne posledice na rusko prebivalstvo, ki bo obubožalo in bo dolgoročno oropano vsakršne perspektive boljšega življenja, medtem ko sankcije na glavnega komandanta te invazije ne bodo imele mobenega bistvenega učinka. Toda še bistveno večji bodo skupni negativni učinki na zahodne države in na svetovni red.

Večina ljudi in politikov na Zahodu, ki danes glasno navija za čim bolj ostre sankcije proti Rusiji in za podjetja ter države, ki se teh sankcij ne bodo držale, se ne zaveda, kaj to v resnici prinaša – od stagflacije, novega Afganistana v Evropi, velike politične in gospodarske nestabilnosti ter novega svetovnega reda, ki bo močno izpodjedel sedanji strateški primat Zahoda. Iz tega vidika je zelo smiselno prebrati intervju s profesorjem Michaelom Hudsonom. Hudsonov pogled je mogoče strniti v naslednje točke:

• Evropa je talka ZDA, zunanjo politiko EU določajo v ZDA prek zavezništva NATO; vloga evropskih držav je zgolj v tem, da rečejo “Da, prosim“;
• sankcije proti Rusiji in kasneje proti Kitajski bodo ne samo približale obe državi v skupni blok, pač pa bodo prizadele predvsem Zahod, ki bo kaznovan ne samo s pomanjkanjem energentov in trajno visokimi cenami, ampak bo nenadoma ostal tudi brez industrijskih izdelkov iz Kitajske ter brez ključnih inputov za zahodno industrijo, saj vse ključne surovine (paladij, titan, kadmij, kripton, neon, redka zemlja itd.) in inpute za industrijo kontrolirata Kitajska in Rusija;
• spremenil se bo svetovni red, saj je Evroazija lahko samozadostna, Evropa in ZDA pa ne. Zahod se je zadnjih treh desetletjih deindustrializiral, postal je odvisen od kitajske industrije ter primarnih inputov in ključnih sestavnih delov za industrijo končnih izdelkov na Zahodu (kolikor je tega sploh še ostalo). To pa pomeni tudi konec primata dolarja (de-dolarizacija v trgovini in financah) in evra (na to nakazuje ruska zahteva, da evropske države Rusiji za energente plačujejo v rubljih (namen je stabilizacja tečaja rublja), podobno bo v rubljih in juanih potekala trgovina med Kitajsko in Rusijo (že zdaj ta dosega 50%), Kitajska pa tudi lahko kasneje plačila za ves svoj izvoz fakturira v juanih);
• ZDA se posledic te ukrajinske vojne in sankcij proti Rusiji zavedajo, vendar jim ni mar. Oziroma natančneje, iz tega nereda, ki bo nastal, hočejo ZDA (kot vedno) potegniti koristi za svoja podjetja. Kot običajno so to amerška naftna podjetja (ki kontrolirajo velik del svetovne ponudbe nafte), vojaška industrija ter velik sektor ponudnikov opreme in storitev za vojsko. Za ZDA je ta ukrajinska vojna in kasnejši nered predvsem velika poslovna priložnost (kot sta bila Afganistan in Irak).

Nadaljujte z branjem→

Stanko Štrajn

Raziskovalna novinarka Dnevnika Anja Hreščak nas v Dnevniku z dne 20. 3. 2022 v članku z naslovom «RIKO, KOLEKTOR IN CGP SI DELIJO 200 MILIJONOV« informira o veseli novici, da bomo končno zgradili odlagališče nizko in srednjeradioaktinih odpadkov. Za državljane Republike Slovenije kot davkoplačevalce nam že v naslovu svojega pisanja lucidno sporoča zloveščo novico, da se bo ta nujno potrebna gradnja zlorabila za izčrpavanje javnega denarja. Vsekakor je radioaktivne odpadke nujno treba hraniti tako, da preprečimo nevarnost radioaktivnega sevanja v okolju. Za dosego te javne koristi bo nujno tudi zgraditi ustrezno trajno odlagališče, ki gotovo ne bo enostavno in poceni. Iz informacije v Dnevniku ne moremo z gotovostjo ugotoviti ali je za dosego te javne koristi res potrebno porabiti napovedano vsoto javnega denarja in ali naročnik Agencija za radioaktivne odpadke ravna kot dober strokovnjak in skrben gospodarstvenik z javnimi sredstvi. Ker o tem projektu povprečni laiki iz medijev nismo podučeni in ker ne razpolagamo z verodostojnimi in strokovnimi informacijami, lahko pri presoji te novice upoštevamo le veljavne predpise in to, kar v Dnevniku piše.

Nadaljujte z branjem→

Spoštovani,

s civilno-družbeno pobudo Demokratična alternativa spodbujamo javno diskusijo glede ključnih razvojnih vprašanj Slovenije, kakor smo jih razvili v naši programski platformi Za razvojni preboj Slovenije.

Četrtega v seriji marčnih posvetov pripravljamo na temo

SODOBNIH KULTURNIH POLITIK IN SVOBODE MEDIJEV

v torek, 22. marca 2022 ob 17. uri

v stekleni dvorani Lili Novy v Cankarjevem domu v Ljubljani (vhod s ploščadi Trga republike).

V diskusiji bomo kritično ocenili kulturno politiko aktualne vlade, še posebej nedopustne posege v avtonomijo in svobodo medijev, vendar se bomo z udeleženkami in udeleženci posveta predvsem usmerili v prihodnost. Kako doseči

• reformo kulturnega sistema za 21. stoletje
• posodobitev poslanstva in delovanja javnih zavodov
• dostojne delovne pogoje ustvarjalk in ustvarjalcev
• stabilne pogoje za delovanje nevladnega sektorja
• znanstveno in teoretsko refleksijo umetnosti in kulture
• avtonomne, profesionalne medije.

Na posvetu bodo sodelovali:

• Majda Širca, nekdanja ministrica za kulturo in poslanka, avtorica na RTV Slovenija
• dr. Kaja Širok, direktorica zavoda GO!2025, nosilca dejavnosti Evropske prestolnice kulture 2025, predsednica ICOM Slovenija
• dr. Asta Vrečko, raziskovalka in kuratorka, namestnica koordinatorja Stranke Levica
• Matevž Čelik, direktor nove evropske arhitekturne platforme LINA in kustos EPK Temišvar 2023
• Nikola Sekulović, basist skupine Dan D.

Debato bo moderiral dr. Stojan Pelko.

Programska platforma Demokratične alternative je dostopna na spletni strani https://demokraticna-alternativa.si, zagotovljen bo tudi streaming dogodka (https://youtu.be/dsmt5_uOyZc).

Za dogodek sicer veljajo aktualna priporočila NIJZ, vključno z nošenjem mask in razkuževanjem rok.

Vljudno vabljeni!

(Opozorilo: dolgo branje)

Kot je zadnjič na posvetu DA o izzivih slovenske zunanje politike povedal nekdanji predsednik Slovenije Danilo Türk, ima vojna v Ukrajini dolgo predzgodovino, v kateri ni nedolžnih. Jasno je sicer, kdo je v tej vojni agresor in kdo napadena država, in jasno je, da bosta v tej vojni daleč največjo ceno plačali prebivalstvo Ukrajine in Rusije. Toda vse bolj jasno bi moralo biti tudi to, da bomo zaradi mnogih napačnih predpostavk, ki so vodile do te vojne in ki lahko to vojno in okupacijo Ukrajine podaljšajo v dolgo prihodnost, plačali tudi vsi ostali. Predvsem pa prebivalci in gospodarstvo evropskih držav.

Cena, ki jo bomo plačali vsi, bo zelo velika: strednjeročno stagflacija, dolgoročno pa Ukrajina kot novi Afganistan ter dolga hladna vojna s Kitajsko. Gremo po vrsti.

Nadaljujte z branjem→