Pozdravljeni,
Ne strinjam se, da je ključno vprašanje v spodletelih poskusih prevzemov in znotraj njih menedžerskih prevzemov vprašanje, koliko si je kdo izmed menedžerjev v tem »poslu« prigrabil. Verjamem, da je marsikomu uspelo tudi »kaj malega dati na stran«, toda večina prevzemnih sredstev je bila vseeno vezanih v vrednostnih papirjih (delnicah). S finančno krizo in pokom tega balona je izginila tudi vrednost teh sredstev. Nadaljujte z branjem
Za predsednika vlade Janeza Janšo bi bilo resnično bolje, da bi bil večino časa tiho. Tako vsaj na piarovski ravni ne bi mogel delati škode. Medtem ko je ustavno sodišče z današnjo presojo naredilo zgodovinski precedens in dalo njegovi vladi operativno moč, pa je Janša s spodnjo nepremišljeno izjavo prek twitterja spet zasejal dvom v dejanske namene vlade pri obeh zakonih:
“Današnja odločitev Ustavnega sodišča je branik slovenski suverenosti. Varuje blaginjo ljudi ter omogoča preiskavo zgodovinskega ropa slovenskih bank” Nadaljujte z branjem
Ustavno sodišče (US) je danes presodilo, da bi bila referenduma o zakonu o Slovenskem državnem holdingu in zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank protiustavna. V primeru razpisa referenduma naj bi bile nekatere temeljne ustavne vrednote bolj nezavarovane kot bo prizadeta vrednota pravice do referenduma. Nadaljujte z branjem
Pozdravljeni,
Vsekakor hvala za vaše razmišljanje, pri čemer bi vseeno ponovil, da se z vašimi ocenami precej strinjam, želel pa sem opozoriti še na drug vidik, ki pa se običajno izpušča.
Da so ljudje jezni (ne obubožani, kot sami pišete) zaradi občutka, da jih je nekdo močno izigral, se strinjam. Da so bile marsikatere privatizacije sporne (za ljudi mogoče kar vse, saj ne morejo sprejeti, da je nekdo lahko postal lastnik močne firme – kaj šele če je projekt padel –, pred tem pa je imel samo toliko kot vsakdo, torej nič ali malo), tudi ni dilem. Prav tako nikoli nisem zanikal, da je bil naš prevzem problematičen – a ne toliko, kako se je začel, temveč kako se je moral končati. Nadaljujte z branjem
Pozdravljeni,
Verjamem, da bi želeli polemizirati o tistem intervjuju v Delu De Facto, ki je bil povzet tudi na blogu. Gre pa v resnici za to, da so ljudje jezni, ker so lahko gledali te privatizacijske zgodbe, ki so se izvajale večinoma netransparentno in na sivem trgu, mnogokrat so bili kršeni predpisi. In nikomur izmed vpletenih, razen vam, se zaradi teh mahinacij ni zgodilo nič. Nadaljujte z branjem
V preteklem tednu se je po elektronski pošti razvila spontana diskusija z Binetom Kordežem o menedžerskih prevzemih, ki bi utegnila biti zanimiva tudi za širši krog ljudi, ki jih zanima, kaj se je dogajalo v prevzemih, kam je izpuhtel ves ta denar iz prevzemov in zakaj “neuspeli tajkuni” za to niso bili obsojeni. V soglasju z Binetom Kordežem bom ta teden objavil najino e-diskusijo, ki se bo – tam, kjer se je končala prejšnji teden – nadaljevala po tej poti. Nadaljujte z branjem
Bine Kordež
Spremljanje zapisov o vzrokih krize ter načinu odpravljanja njenih posledic pokaže že precej poenoten pogled, da pretirano varčevanje in zategovanje pasu povzroči več negativnih posledic za ekonomijo kot pa pripomore h konsolidaciji javnih financ in relativnemu znižanju javnega dolga. To poenotenje pogledov velja predvsem za strokovne, akademske kroge, medtem ko izvajalci ekonomske politike (izvršna oblast) pri svojih odločitvah in sprejemanju ukrepov teh zaključkov še ne upoštevajo zadosti. Nadaljujte z branjem
Prejšnji teden sem pisal, da je v srčiki sedanjega nezadovoljstva ljudstva predvsem veliko nezadovoljstvo z neučinkovitim delovanjem pravne pravne države. In ko pogledate pobliže denimo zavlačevanje sodnih postopkov proti monopolistu Telekomu, proti raznim “tajkunom” ter denimo tega sedanjega proti Andreju Lovšinu, nekdanjemu predsedniku uprave Intereurope, ki je na svojo pest dramatično prekoračil vrednost investicije v terminala v Čehovu ter zaradi tega za seboj pustil prazno lupino Intereurope, vas zagrabi sveta jeza. Nadaljujte z branjem
Power-point prezentacija študije o koristih in stroških povečane dinamike pretovora iz Luke Koper prek različnih transportnih povezav prek Slovenije. * Nadaljujte z branjem
V študiji analiziramo dinamiko bodočih blagovnih tokov prek koprskega pristanišča in transportne variante, po katerih bo to dodatno blago v in iz koprskega pristanišča doseglo zaledne države. Ocenjujemo koristi in stroške, ki jih ta dinamika pretovora prek različnih transportnih variant prinaša za celotno narodno gospodarstvo. Pri tem analiziramo tri scenarije dinamike pretovora v Luki Koper (pesimistični, optimistični in realistični) ter tri variante razvoja transportnih koridorjev, po katerih se bo povečan obseg tovora prevažal med Koprom in zalednimi državami. * Nadaljujte z branjem
DAMIJAN blog 
You must be logged in to post a comment.