Drago Babič
Makroekonomski položaj Slovenije se hitro izboljšuje. Stopnja rasti BDP dosega 5% in bo taka tudi v bližnji prihodnosti. V Evropski Uniji, ki je naš glavni zunanjetrgovinski partner, napovedujejo izboljšanje gospodarske situacije in posledično večje stopnje rasti. To nam bo v prihodnjih letih omogočalo povečevanje izvoza na te trge in tako zagotavljalo nadpovprečne stopnje rasti BDP (v primerjavi s povprečjem v EU) tja do leta 2020.
Zdi se, da včasih tudi najbolj egoistične ideje naletijo na meje dobrega okusa in odpor pri tistih, v katerih korist so namenjene … če pridejo v neokusno velikih količinah. To se zdaj dogaja Trumpovemu darilu bogatim v okviru predloga davčne reforme, po kateri bi odpravili davek na nepremičnine, znižali stopnjo davka od dobička (s 35% na 25% ali celo 15%) in odpravili nekaj davčnih razredov ter tako znižali mejno davčno stopnjo za najbolj premožne. Včeraj je senator Bernie Sanders objavil video z intervjuji z milijonarji, ki protestirajo proti tem nepotrebnim znižanjem davkov za premožne. Pravijo, da teh znižanj ne potrebujejo, da zaradi tega ne bodo nič več investirali, da so proti, da se davčno breme prevali na srednji sloj in da naj raje davčne prihodke namenijo za socialne in druge politike.
Če slučajno koga zanima, je spodaj prezentacija za moje današnje predavanje na Vrhu nabavnikov (s klikom na sliko) o tem, ali se k nam plazi protekcionizem, ki bo končal s sedanjim hiperglobaliziranim gospodarskim okvirjem. Daljši tekst sledi. Na kratko rečeno pa je moja teza navedena spodaj.
Septembra 2003 je bil na to temo že izpeljan referendum, na katerem so volilci večinsko glasovali za zaprtje trgovin ob nedeljah in praznikih (ob določenih izjemah, seveda). Po enem letu so predstavniki sindikatov in trgovcev dosegli dogovor, da bodo trgovine ob nedeljah vseeno odprte, pri čemer bodo zaposleni ustrezno kompenzirani za nedeljsko in praznično delo. Takrat se mi je to zdela zelo dobra rešitev. Pač v skladu z liberalno logiko, da je potrošnik kralj in da naj tisti trgovci, ki želijo, imajo ob nedeljah trgovine odprte in naj tisti zaposleni, ki hočejo, za primerno dodatno plačilo delajo.
Toda zdaj, ko sem nekoliko starejši, vidim, da ta liberalna logika, ki se zdi zelo razumna in ki vsem – od potrošnikov, trgovcev do prodajalcev – dopušča prosto izbiro, ni nujno tudi družbeno optimalna.
Dietz Vollrath iz Univerze v Houstonu ima, po mojem skromnem mnenju, najboljši blog s področja gospodarske rasti (Growth Economics Blog). V današnjem postu se je dotaknil Trumpovega načrta zniževanja davkov. Ta načrt je velika večina ekonomistov že raztrgala in povedala, da ne bo pospešil rasti ameriškega gospodarstva. Ker pač vse empirične raziskave za ZDA kažejo, da višina davkov in njihova dinamika nista povezani z gospodarsko rastjo. No, Vollrath pa gre korak naprej k iskanju pojasnila, zakaj znižanje davkov ne vpliva na pospešitev rasti.
Simptom: od leta 1970 je zaradi strelnega orožja v ZDA umrlo več ljudi, kot je skupaj umrlo Američanov v vseh vojnah po ameriški revoluciji:
Če želite razumeti, zakaj je prišlo do evrske krize, kakšni so bili mehanizmi za njeno širitev in kakšne so rešitve, je na tem linku (Lect 4- Damijan-Euro-zone crisis) moje predavanje izpred nekaj mesecev na to temo.
Bine Kordež
Zadnje poročilo OECD o ekonomskem položaju Slovenije (OECD Economic Survey of Slovenia 2017) je vsekakor nekoliko drugačno kot dosedanja. Ker so se nam izboljšali praktično skoraj vsi ekonomski kazalci, tudi OECD ni mogel mimo pohvale za dosežene rezultate. Posebej izpostavljajo, da ob ponovni gospodarski rasti še vedno ohranjamo tudi visok nivo socialne kohezivnosti, saj se po vseh kazalcih Slovenija uvršča med države z najmanjšo neenakostjo. Seveda pa pregled ter vsebovana priporočila opozarjajo na področja, kjer ima naša država še vedno veliko izzivov ter tudi priložnost za izboljšave, ki bodo omogočile nadaljnjo rast.
The Economist prinaša zelo dober članek o problemu, s katerim se vse bolj soočamo – da namreč večine stvari, ko se kaj pokvari, ne moremo več sami popraviti. Še več, popraviti jih ne morejo niti lokalni serviserji, pač pa je treba bodisi zamenjati cel aparat ali pa ga poslati nekam daleč v osrednji center. Proizvajalci se branijo, da hočejo na ta način bodisi preprečiti, da bi se uporabniki poškodovali bodisi zaščititi svoje avtorske pravice pri kompleksnih sistemih bodi preprečiti da bi se razpasli hekerji. Vendar gre pri tem za tako različne izdelke, kot so traktorji, pralni stroji in (pametni) telefoni. In če ne bi za vsako figo morali zamenjati celega aparata, bi okolju naredili veliko uslugo.
No, v ZDA in EU se oblikuje gibanje, ki se bori za “pravico do popravila”. Za to, da morajo proizvajalci dati na voljo navodila in orodja, s pomočjo katerih je mogoče lokalnim specialistom popraviti pokvarjene aparate in stroje. Gre za pravico do uporabe svoje lastnine. Prvi uspehi so tukaj. Od poziva Evropskega parlamenta regulatorjem do zakona v Massachusettsu glede pravice do popravila avtomobilov, na podlagi katerega se je morala ukloniti vsa ameriška avtomobilska industrija.
V preteklih letih sem v kakih ducat ali dveh člankov komentiral IMF-ov čudežni preobrat k razsvetljenstvu – to je k izzivanju in ovržbi lastnih dogem iz svoje dolge zgodovine (predvsem glede dolga, fiskalnega stiskanja in neenakosti na rast). Pri tem sem seveda imel v mislih ducate čudovitih analiz njihovega raziskovalnega oddelka v 8-letnem obdobju, ko ga je vodil Olivier Blanchard (MIT). Toda problem IMF je bil, da teh čudovitih ugotovitev lastnih raziskovalcev ni nikoli prenesel “na teren”. V praksi so IMF-ovi emisarji povsem ignorirali ta spoznanja in države še naprej – s strahovitim orožjem, ki ga ima IMF: reprogramiranje kreditov in vpliv na ostale kreditorje – posiljevali z arzenalom ideološko-dogmatskih receptov iz svoje svinčene zgodovine. Najbolj očiten zadnji primer je IMF-ova vodilna vloga pri 10-letnem finančnem genocidu nad grškim prebivalstvom, kljub temu, da so IMF-ovi raziskovalci vmes ugotovili, da so ti ukrepi kontraproduktivni in kljub lastnim analizam s terena, da so bile njihove prejšnje prognoze glede učinkov ukrepov za Grčijo povsem zgrešene.
DAMIJAN blog 
You must be logged in to post a comment.