Je uporaba socialnih medijev vplivala na slovenske volilce?

Matej Praprotnik iz RTV Slovenija je naredil zanimivo (eno redkih) analizo uporabe socialnih medijev pred volitvami v Sloveniji. Njegova analiza kaže na  – pričakovano – inflacijo aktivnosti stranke SDS (prek uradne strani, strankarske televizije, profila njenega predsednika in tednika Demokracije ter prek množice satelitskih organizacij in individualnih profilov, ki so sicer vsebinsko povezani s SDS, neposredna povezava pa seveda ni razkrita) ter stranke Levica na eni strani iz vidika proaktivnosti, na drugi strani pa stranke LMŠ in njenega predsednika Marjana Šarca kot žrtve negativne kampanje (prek portalov Kaos v Sloveniji in Za varno Slovenijo).

Kot ugotavlja Praprotnik, bi glede na aktivnost v socialnih medijih, stranka SDS morala še močneje zmagati. Denimo število interakcij prek Facebooka (seštevek vseh všečkov, komentarjev in deljenj) samo štirih “uradnih” oziroma razkritih profilov stranke SDS je bilo v tednu pred volitvami več kot 6-krat večje od interakcij uradnih profilov strank Levice ali LMŠ. Če upoštevamo še “temno stran” Facebooka, torej vse portale in profile, ki razširjajo enake vsebine kot sds-ovski uradni/razkriti portali, se to razmerje aktivnosti poveča proti okrog 10 proti 1 v korist SDS.

Slika: Statistika interakcij strankarsko povezanih profilov prek Facebooka v tednu pred volitvami

Vir: Matej Praprotnik

Praprotnik sicer ugotavlja, da ta ekstenzivna uporaba socialnih medijev SDS najbrž ni vplivala na rezultate volitev. Vendar pa je to tvegana trditev, ker pač ne poznamo “counterfactuals“, torej tega, kaj bi se zgodilo brez teh spletnih aktivnosti. Ne vemo, kakšen bi bil rezultat SDS, če se stranka SDS in njena armada ne bi tako angažirala. Ne vemo, kakšen bi bil rezultat LMŠ in Levice, če ne bi bi bilo s stranko SDS povezane spletne negativne kampanje proti njima. Ne vemo, kakšni bi bili rezultati, če sovražna (antiimigracijska) kampanja prek s SDS povezanih portalov in profilov ne bi spodbudila nasprotne kampanje (denimo prek portala Brez strahu. Proti politiki sovraštva). In tako naprej.

Res pa je, da te spletne aktivnosti SDS niso privedle do tako drastičnih odločitev volilcev kot denimo v V. Britaniji (Brexit) in ZDA (izvolitev Trumpa), kjer je zloraba socialnih medijev imela najbrž odločilen vpliv na rezultate glasovanj. Toda “zasluge” za to, da do tega v Sloveniji (še) ni prišlo gredo najbrž v dobršni meri na rovaš različnosti načina izrekanja (Brexit je bil referendum z dvema možnostima) in volilnega sistema (drastični večinski sistem z elektorskimi glasovi v ZDA). Kadar sta na voljo le dve opciji, imajo aktivnosti manipulacije volilcev lahko bistveno večje možnosti za uspeh kot v primeru, ko je na voljo cela paleta (25!) opcij.

Po drugi strani pa se zdi, da so slovenski volilci še vedno manj levo – desno polarizirani in da fluidna sredina skrbi za stabilnost volilnih izidov. Z drugimi besedami, povečana (tudi negativna) kampanja s strani skrajne desnice ali levice poskrbi za to, da se (fluidna) sredina (začasno) premakne v nasprotno smer in nevtralizira te napore političnih skrajnežev. Kar pomeni, da – hvalabogu – še vedno živimo v “normalni” državi. Na to politično “normalnost” volilnega telesa pa, za razliko od ZDA in Britanije, najbrž vplivajo tudi ugodni pogoji življenja pri nas (ugodna gospodarska rast, dobra socialna država, ekstremno nizka neenakost, velika stopnja etnične homogenosti in nizka stopnja imigracij itd.). Ohranitev teh pogojev življenja je zato tudi neke vrste garant za ohranitev te “normalnosti”.

(Seveda pa se lahko tudi motim in da moji aposteriorni pogledi vplivajo na rezultate mojega zgornjega sklepanja)

%d bloggers like this: