Uspešnost dosedanjih vlad

Bine Kordež

Pred nami je verjetno kar precej mukotrpno sestavljanje trinajste slovenske vlade v samostojni Sloveniji. To je mogoče tudi čas za analizo uspešnosti dosedanjih vlad. Če pogledamo z ekonomskega vidika je dosedanjih dvanajst vlad delovalo v precej različnih razmerah. Prva Peterletova in Drnovškove vlade so začele v dokaj nestabilnih razmerah postavljanja države, čemur je potem sledila vse hitrejša gospodarska rast do finančne in gospodarske krize v letu 2008. Sledilo je precej slabo zastavljeno reševanje nastalih razmer do ponovne oživitve v zadnjih letih. Na dosežene gospodarske rezultate je seveda močno vplivalo mednarodno okolje, še več pa smo k plusom in minusom prispevali sami, s svojimi politikami. Čeprav gibanja okvirno poznamo, pa je zanimivo te rezultate pogledati nekoliko podrobneje, s konkretnimi številkami in jih povezati z mandati posameznih vlad.

Podatkov je seveda ogromno, zato sem v analiziral predvsem dva in sicer:
­

  1. rast in obseg bruto domačega proizvoda, kot (še vedno) najbolj uporabnega kazalca gospodarske aktivnosti ter tudi (čeprav manj) blagostanja prebivalstva, ter
    ­
  2. zadolževanje, kjer pa je poleg javnega dolga mogoče še bolj indikativno zadolževanje vseh rezidentov Slovenije (države, bank, podjetij, prebivalstva) do tujine.

Če ni dvoma, da uspešnost merimo z ustvarjenim dohodkom (BDP), je zelo pomembno tudi, ali smo ta dohodek ustvarili s pomočjo zadolževanja v tujini ali pa smo ustvarjali celo presežke. Zato je sprememba neto zadolžitve Slovenije do tujine včasih še bolj pomemben podatek kot javni dolg, čeprav gre pri tem seveda za zadolževanje tudi privatnih oseb.

Kot rečeno, smo imeli do sedaj v samostojni Sloveniji dvanajst vlad (spisek je na koncu teksta). Nekatere so imele zelo kratek mandat (Bajuk 6 mesecev, prva Drnovškova 8 mesecev, druga Janševa 13 mesecev, Bratušek leto in pol), tri so bile dvoletne, pet pa skoraj celotni mandat. Ker gre torej za različno dolga obdobja, bomo pogledali dosežke preračunane na eno leto iz kvartalnih podatkov. Podatki so analizirani od leta 1995 v času druge Drnovškove vlade, ko so se razmere že nekako stabilizirale in ko so podatki zanesljivejši.

Zanima nas torej povprečna rast BDP v posameznem mandatu preračunana na eno leto in to je prikazano na prvem grafikonu. Pri tem smo uporabili še eno korekcijo in sicer, da smo upoštevali rezultate s polletnim zamikom. Učinki posameznih politik se sicer kažejo na še daljši rok, a potem bi že izgubili preglednost. Zato so v grafikonu posamezni vladi pripisani rezultati pol leta po začetku mandata ter še pol leta zatem. Kot vidimo je bila povprečna letna rast vseh vlad pred nastopom krize med 3 in 4 odstotke realno letno z najhitrejšo rastjo v času prve Janševe vlade (5,3 % povprečno na leto v zajetem obdobju III. kvartal 2005 – II. kvartal 2008). Sledili sta dve vladi s povprečnim letnim upadom odstotka in pol, mandat Bratuškove pa je že pokazal preobrat, seveda tudi zaradi uporabljenega zamika pol leta. Povprečna gospodarska rast v času zadnje, Cerarjeve vlade pa je bila zopet na nivoju nekdanjega povprečja, blizu 4 % letno.

https://i1.wp.com/kordez.blog.drugisvet.com/files/2018/06/bdp-vlada1.jpg

Dodan pa je še zanimiv podatek, kolikšni pa so bili ti dosežki v primerjavi z gospodarsko rastjo Evropske Unije kot celote. Svetlo modri stolpci ter števke prikazujejo, koliko je bila povprečna letna gospodarska rast v Sloveniji višja od povprečja EU. Značilno je, da smo pri visokih rasteh tudi močneje presegali rezultate evropskih držav. Večino obravnavanega obdobja je bila gospodarska rast v EU med 2 in 3 odstotke letno, Slovenija pa je dosegala kaki dve odstotni točki več, največ zopet v času prve vlade Janeza Janše. Tudi po letu 2013 so naši dosežki boljši in ponovno rastemo hitreje za več kot dve odstotni točki, čeprav je povprečno preseganje nekaj nižje. V kriznem obdobju pa smo čas izkoristili precej slabše in naša povprečna rast je bila pod obema vladama odstotek in pol nižja kot v EU.

Kolega Damijan me je opozoril, da bi se za realnejšo oceno naše gospodarske rasti oz. uspešnosti morali primerjati z rezultati novih članic EU iz nekdanje Vzhodne Evrope. Vsekakor je to pomemben podatek, ki ga prikazujem na spodnjem grafikonu. Višjo rast smo dosegali samo v prvih letih (do 2000), močno pa smo odstopali navzdol v času po krizi, torej v obdobju Pahorjeve in druge Janševe vlade. V ostalih letih smo približno lovili rast vzhodnih članic. Je pa pri tem vseeno pomembno tudi izpostaviti, da je rast praviloma višja v članicah EU z nižjim izhodiščem, da najbolj odstopamo od Poljske, imamo pa seveda višjo kot stare članice. A to posega že v širše ocenjevanje uspešnosti gospodarskega razvoja, kar pa ni bil namen tega teksta.

Seveda lahko te podatke interpretiramo na različne načine in interpretacija je običajno pogojena tudi s političnimi preferencami. Zato bi to prepustil bralcem. Namen je bil bolj pokazati konkretne številke, pri čemer se je predvsem potrebno zavedati, da vlogo vlade pogosto precenjujemo (v plus ali minus).

Bi pa k tem številkam o stopnjah rasti BDP dodal še nekoliko drugačen prikaz istega podatka. Podatek o BDP je namreč dokaj široka kategorija, saj poleg dohodka za opravljeno delo (plače, pokojnine) zajema tudi dobičke, amortizacije, davke in še nekatere druge kategorije. Zato smo vzeli samo tisti del BDP, ki ga dobijo ljudje za svoje delo in ga preračunali na mesečni znesek na prebivalca ter pogledali letne spremembe. To prikazuje naslednji grafikon.

V času prvih vlad so tako ljudje dobili vsako leto okoli 20 evrov mesečno več, največ se je njihov dohodkovni položaj seveda izboljševal v času 2004 – 2008 (povečanje v Bajukovi vladi mogoče ni najbolj točno, ker gre samo za polletno obdobje). Kriza je nekaj odnesla, v obdobju zadnjih 4 let pa se je položaj zopet popravljal s približno 23 evri na državljana mesečno več.

https://i1.wp.com/kordez.blog.drugisvet.com/files/2018/06/bdp-vlada2.jpg

Drug pomemben podatek pa je gibanje zadolžitve države oz. rezidentov Slovenije. Tu gre za prikaz po letih z označbo trajanja mandata posamezne vlade. Pri zadolžitvi običajno spremljamo gibanje javnega dolga, ki ga na spodnjem grafikonu prikazuje rdeča črta. Vemo, da se je ta začel povečevati v času mandatov Pahorja, Janše (2) in Bratuškove, in sicer od slabih 10 na preko 30 milijard evrov. Bolj pomembne pa so modre črte, ki kažejo celotno zadolžitev Slovenije do tujine. Temno modra kaže skupno zadolžitev, a samo kredite brez naložb tujcev v naše gospodarstvo (te se sicer tudi vodijo kot obveznosti Slovenije do tujine). Dolg do tujine je tako, po skromni rasti nekje do leta 2003, za časa prve Janševe vlade izjemno poskočil in se do začetka krize povečal na prek 40 milijard evrov. Še en manjši skok je bil v času vlade Alenke Bratušek, medtem ko zadnja štiri leta dolg do tujine upada.

Podobno sliko kaže tudi neto dolg do tujine (svetlo modra črta). Neto dolg pomeni skupne obveznosti Slovenije do tujine zmanjšane za finančno premoženje v tujini in vrednosti so prikazane z desno skalo na grafikonu. Tudi tu je pretežni del povečanja zadolžitve nastal v času prve Janševe vlade, se v obdobju Pahorja še nekoliko dvignil, pod Alenko Bratušek ter Cerarjem pa beležimo konstantno upadanje. Značilno je dogajanje v času sanacije bank (Bratušek, 2013) ko smo sicer precej vložili v banke, vendar se neto dolg do tujine zaradi tega ni povečal – kar se je namreč država zadolžila za sanacijo bank, so banke vrnile tujini in neto saldo je ostal enak.

Za konec, kot morda najbolj zanimiv podatek, pa povežimo še podatke o gospodarski rasti in zadolževanju v en grafikon. Na spodnjem je prikazana gospodarska rast v obliki povečanja BDP v milijon evrov v stalnih cenah (2010) in sicer povprečno na leto. Prve mandate je bila ta rast dokaj konstantna, okoli 500 milijonov evrov letno, pomembno višja pa v času Janše (800 milijonov). Številka 500 milijonov evrov rasti pomeni, da smo vsako leto ustvarili toliko dodatne dodane vrednosti (BDP) kot leto poprej. Sledilo je zniževanje v času trajanja krize po 200 do 300 milijonov evrov povprečno letno, pod Cerarjem pa ponovna rast okoli 700 milijonov letno. Podatku o dodatno ustvarjeni vrednosti (zaslužku) pa je dodan še podatek, za koliko pa smo se v istem obdobju v povprečju zadolžili v tujini (prav tako preračunano na leto).

Vidimo predvsem, da smo tako v času Ropa in Janše ter seveda tudi Pahorja iz tujine “potegnili” celo več sredstev, kot pa smo uspeli povečevati ustvarjen dohodek (BDP). Tu se vidi osnovna razlika pri mandatih zadnjih dveh let, ko se za gospodarsko rast nismo zadolževali, temveč celo zniževali neto obveznosti do tujine. Presenečajo podatki za mandate prvih treh obravnavanih vlad, ki prav tako izkazujejo povečevanje obveznosti do tujine. To je bilo obdobje, ko smo še usklajevali bivši državni dolg Jugoslavije ter ga postopno priznavali. Zaradi tega smo statistično sicer izkazovali povečevanje zadolžitve države, a večina tega izvira iz priznanja dolga, ne iz novega zadolževanja (ta omejitev velja tudi za prejšnji graf rasti javnega dolga v prvih nekaj letih). Zato prikaz povečanega zadolževanja času do 2000 ni najbolj točen odraz dejanskih gibanj in stolpce smo označili drugače. Gospodarska rast do leta 2000 ni izhajala iz zadolževanja in gospodarski razvoj je bil dokaj uravnotežen.

Kot povedano na začetku, ni namen teksta ocenjevati uspešnost posameznih vlad. Prikazana gibanja so sicer ključni makroekonomski podatki, a odgovornost in zaslužnost posamezne vlade bo vedno stvar razprave in preferenc. Vseeno pa je prav, da pa imamo pred očmi dejanske podatke, vsaj za tiste, ki jih zanimajo tudi konkretne številke.

 

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

w

Connecting to %s

%d bloggers like this: