Predlog ministrice za delo, da se letošnja raven minimalne plače dvigne za 4.7%, seveda spet buri duhove. Tako znotraj koalicije (ministrica za finance na eni in Karl Erjavec na drugi strani), kot med sindikalisti in delodajalci. Nekaterim je dvig premajhen, drugim previsok, tretjim pa povsem odveč. Iz tega pa spet sledijo stare debate, da bo minimalna plača ugonobila slovenska podjetja, da to sploh ne zmanjšuje revščine in tako naprej.

Nič od navedenega seveda ni res. Ni empiričnega dokaza, ne pri nas in ne v tujini, da dvigovanje minimalne plače zmanjšuje zaposlenost ali potiska podjetja v stečaj. Tiste analize, ki to trdijo za denimo 23% dvig minimalne plače v letu 2010, preprosto ne upoštevajo globoke krize iz tistega obdobja in da je do zmanjševanja zaposlenosti prvenstveno prišlo zaradi padca agregatnega povpraševanja, ne pa dviga minimalne plače.

Nadaljujte z branjem→

Jasmina Držanič

11. 1. 2018 je bila seja odbora DZ za javne finance (na klipu se zadeva začne na 10.31). Govora je bilo o tem, če je res nujno, da v finančni konstrukciji sodeluje madžarska stran. Vprašanje je na mestu zaradi tega, ker obstaja naslednje tveganje:  Če se Madžarska kapitalsko vključi v družbo investitorico 2TDK d.o.o., kakšen donos bo zahtevala? Bo višji, kot je zahtevan donos, kot je zahteva za donose, ki jih morajo doseči družbe, ki so v lasti države Slovenije? Oziroma, kakšne dodatne ugodnosti bo Madžarska izposlovala?

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

Predlog povečanja minimalne plače za 4,7 odstotka je te dni seveda sprožil pričakovane reakcije. Pri tem mogoče še najbolj presenečajo izjave, ki jih slišimo s strani članov vlade, ki nakazujejo, da predlog še ni usklajen. Če se pravilno spomnim, se je že pred meseci poskušalo s socialnimi partnerji doseči dogovor o višini letošnjega povečanja minimalne plače. Ker do tega ni prišlo, je ministrica za delo prišla s svojim predlogom, s katerim bo poskušala prepričati socialne partnerje ter predvsem druge člane vlade, da ta predlog sprejmejo in potrdijo.

Preseneča torej pristop, da je ministrica Kopač Mrakova posredovala predlog v javnost pred uskladitvijo na vladi. Vsaj tako lahko sklepamo iz informacije, da se bo na to temo s predsednikom vlade šele sestala, zadržke do predloga pa je izpostavila tudi ministrica za finance. Po njeni izjavi ji bo morala Mrakova to povišanje argumentirati (utemeljiti), predsednik vlade pa se do sestanka do predloga ne opredeljuje (izjave vsaj nismo zasledili).

Nadaljujte z branjem→

Drago Babič

V Sobotni prilogi Dela dne 8.1.2018 je bil objavljen članek »Visoka minimalna plača ne jamči dostojnega življenja« avtorjev doc. dr. Suzane Laporšek in prof. dr. Milana Vodopivec, ki se ukvarja z smiselnostjo in učinkom institucije minimalne plače. Koavtor prof. dr. Milan Vodopivec je najbolj citirani avtor na ekonomskem področju v Sloveniji v zadnjih letih, torej bi lahko sklepali, da bo članek vrhunski dosežek slovenske ekonomske znanosti.

Vendar so zaključki, ki jih ponuja ta članek, na takem strokovnem nivoju, da o tej strokovnosti lahko močno dvomimo. Glavni zaključek članka namreč je, da če bi delodajalcem stroške delovne sile plačeval kdo drug (beri država), bi bila zaposlenost večja. Halo? Za tak zaključek je dovolj osnovna šola in podpovprečna inteligenca, ne pa status profesorja in najbolj citiranega znanstvenika ekonomske stroke v Sloveniji. Obenem tak zaključek meče čudno luč na celotno ekonomsko stroko, od katere pričakujem, da bo reagirala na ta članek in vsaj za silo reševala čast celotne stroke.

Nadaljujte z branjem→

Vlada se je glede financiranja gradnje drugega tira tako zelo zaštrikala v lastne manipulacije, da zdaj njen prvi svetovalec na tem projektu trdi, da “madžarskega finančnega vložka pri drugem tiru, ki bi ga pred meseci še lahko nadomestili z drugimi sredstvi, zdaj ni več mogoče izločiti“. Torej zaradi nesposobnosti in manipulacij ključnih ljudi na tem projektu, ki smo jih nenehno javno in zelo glasno opozarjali na škodljivost vključitve Madžarske v finančno konstrukcijo, nas je vlada zdaj spravila ob nacionalno suverenost na svojem infrastrukturnem omrežju in v zelo slabo finančno situacijo. Zaradi nesposobnosti in manipulacij ključnih ljudi bomo zdaj prisiljeni Madžarski podariti kapacitete na funkcionalnem zemljišču koprskega pristanišča, madžarski vladi plačevati drastično visoke obresti (davek od dobička podjetja 2TDK, ki ga bo potrebno financirati iz proračuna države ter prispevkov Luke Koper in kamionarjev). Zraven pa bo morala vlada dati še posle madžarskim gradbenim podjetjem ter prednostni pristop madžarski družbi Gysev k tovornemu prevozu na relaciji Koper – Budimpešta.

Toda je to res zgolj nesposobnost vladnih akterjev ali pa gre za nacionalno izdajo?

A svetovalec direktorja v projektni družbi 2TDK in nekdanji gospodarski minister ter pozneje svetovalec finančnega ministra Metod Dragonja je Tašner-Vatovcu pred dnevi pojasnil, da morebitna izključitev Madžarske iz projekta ne bi pomenila le, da bi morala Slovenija zagotoviti dodatnih 200 milijonov evrov, kolikor naj bi k projektu prispevala Madžarska in v zameno pridobila 49-odstotni delež v družbi 2TDK (ter še neznane dodatne dobrobiti), ampak bi morala 2TDK vrniti tudi že pridobljenih 109 milijonov evrov evropskih sredstev. Toda ta njegova trditev je v nasprotju s tem, kar je zatrjeval maja lani.

Nadaljujte z branjem→

Chimamanda Ngozi Adichie je v New Yorkerju objavil simpatično refleksijo na ponovno branje knjige “Inside the Third Reich” izpod peresa Alberta Speera, Hitlerjevega arhitekta in kasneje ministra za vojaško industrijo in vojno proizvodnjo. Speer se je po vojni pokesal in se na Nürnberških procesih izmuznil z zgolj 20-letno zaporno kaznijo. No, meni – ki Speerove knjige nisem bral – je ta refleksija simpatična zaradi asociacij, ki mi jih opis Hitlerja, njegovega karakterja in obnašanja, poraja v zvezi z ostalimi sodobnimi populisti in diktatorčki. Na grandioznost in teatraličnost njihovih javnih nastopov ter na megalomanskost njihovih dejanj ali želja, ki pa vse izhajajo iz osebne negotovosti, zakompleksanosti in bojazljivosti. Svoj kompleks manjvrednosti in nezaželenosti sprevržejo v maščevanje nad vsemi, za katere mislijo, da so boljši od njih. Obdajo se s slabiči, ritolizniki in kimavci, ki nato – podobno poganjani iz globokega kompleksa manjvrednosti – sadistično izvajajo grde izrodke umazane domišljije njihovega führerja.

In če pogledate naokrog, je zraslo kar nekaj takšnih zakompleksanih populistov. Tudi pri nas. Nauk je v tem, da jih je treba zaustaviti takoj na začetku, preden pridejo na oblast – jahajoč na manipuliranju občutka majhnosti in storjene krivice cele nacije. Kasneje je prepozno.

Nadaljujte z branjem→

• In Defense of Economic Populism – Dani Rodrik
• On anti-meritocracy – Chris Dillow
• Globalization is stuck in a trap. What will it be when it breaks free? – Yanis Varoufakis
• Why does economics get so much stick? – Simon Wren-Lewis
• The Rise and Fall of Keynesianism after the GFC – Crooked Timber
• What these early-20th-century scholars got right about 21st-century politics – Branko Milanovic
• The narrative of high debt and powerful central banks – Antonio Fatas
• The Macroeconomic Impact of Microeconomic Shocks – Equitable Growth
• The effect of minimum wages on the total number of jobs – Brad DeLong
• Minimum wages in the world’s largest labour market – VoxEU
• Thinking about minimum wages like an economist – Miles Corak
• Basel’s Refined Capital Requirements – Cecchetti & Schoenholtz
• Saving America from Trump’s Tax Reform – Tyson & Mendonca
• On three canonical responses to labour saving technical change – VoxEU

Kaj storiš, ko dobiš za vrat nekdanjega udbaša? In to tistega, ki je zaprl (mojega in našega junaka iz leta 1988) Janeza Janšo. In za katerega se govori, da poslovno “hara” skupaj z nekdanjim šefom slovenske udbe Janezom Zemljaričem.

Nič, seveda, saj gre samo za sledilca na twitterju.

In tole je seveda slaba, napol “radio-erevanska” šala. Se pa da iz tega izpeljati čisto spodobno sporočilo. Namreč, kakšna je razlika v tem, če ti na twitterju začne slediti Drago Isajlović ali Janez Janša (oziroma falanga njegovih prvoborcev, drugoborcev in vernikov)?

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

Pred dnevi sva na teh straneh z Damijanom objavila nekaj tekstov na temo izgubljenega desetletja, v katerih sva izpostavila nekoliko različne poudarke. Sam sem praviloma bolj optimističen in zaradi določenih pozitivnih premikov vseeno nekoliko skeptičen do izraza “izgubljeno desetletje”. Glede na standardne podatke ter običajno negativne ocene aktualnih razmer, pa se je večina (če ne kar vsi) vsekakor bolj strinjala z navedbami Damijana o tem, da je bilo preteklo desetletje v ekonomskem smislu za Slovenijo “izgubljeno”. Pri tem bi vseeno izpostavil, da termin “izgubljeno desetletje” seveda ni nek enoznačen ekonomski pojem in razumeli ga bomo vedno na različne načine.

Nadaljujte z branjem→