Tale članek Quian Liu v Project Syndicate je sicer precej far-fetched. Ponavlja že znano, da obdobjem povečane neenakosti sledijo globoke ekonomske krize, tem politična nestabilnost, porast populizma in nacionalizma tem pa končno vojaški spopad. Nato pa postavi tezo, da smo zaradi nepravilnega pristopa k reševanju pretekle Velike recesije z orjaškim monetarnim stimulusom, namesto s strukturnimi reformami, danes pred novo krizo, ki pa bo bolj globoka in bo pripeljala do 3. svetovne vojne.
Strinjam se s sporočilom, ne pa z argumentacijo. Avtorica je dokaj površna. Prvič, pri reševanju pretekle krize je pozabila omeniti nezadovoljivo uporabo fiskalnega spodbujanja, predvsem v obliki javnih investicij v javno infrastrukturo in energetiko, kar bi ne samo hitro zagnalo rast, pač pa tudi ustvarilo infrastrukturo za bodoči gospodarski razvoj. Drugič, strukturne reforme omenja, vendar telegrafsko kot “which can cover everything from financial and labor markets to tax systems, fertility patterns, and education policies” in brez razlage, kako naj bi te spremenile bodoče trende. In tretjič, zdi se, da na strukturne reforme glede iz ponudbene strani, torej kot način kako okrepiti učinkovitost gospodarstev. Pri tem pa pozablja, da danes ni problem v učinkovitosti, pač pa v premajhnem globalnem povpraševanju po izdelkih, ki jih bruha globalna industrija. Če bodo razne Grčije, Italije, itd. zaradi strukturnih reform bolj učinkovite, se bo samo povečala konkurenca ob ne dovolj hitro rastočem kolaču globalnega povpraševanja.
Nadaljujte z branjem→
You must be logged in to post a comment.