Prvi tvit kaže, kako ekonomisti v raziskavah “lovijo statistično značilnost” s šraufanjem modela, ki bi pokazal negativni učinek (s t-statistiko okrog 2). To se imenuje “pristranost zaradi objave” (publication bias), saj je praktično nemogoče objaviti raziskavo, če rezultati niso statistično značilni.

Nadaljujte z branjem→

Jože Damijan & Urban Sušnik

Tisti, ki ste študirali ekonomijo, ste seveda zelo hitro absolvirali Smithovo teorijo absolutnih prednosti (država izvaža izdelke, pri katerih ima nižje stroške) in Ricardovo teorijo primerjalnih prednosti (država lahko izvaža izdelke tudi če so absolutno dražji kot v drugi državi, vendar če izvaža tiste, pri katerih manj zaostaja in uvaža tiste, kjer najbolj zaostaja, je v agregatu na boljšem, kot če bi vse sama (dražje) proizvajala). Trgovina in specializacija se tako splača obema državama. Predvsem Ricardova teorija je zelo intuitivna in na tej ravni razumevanja obojestranskih koristi od trgovine ostaja večina ljudi.

Vendar pa ima ta preprosta Ricardova teorija številne napake. Prva je, da izhaja iz modela 2 x 2 (dve državi in dva proizvoda) in da se izvoz in uvoz obeh proizvodov med državama izenačita, torej je trgovinska bilanca v ravnotežju. V realnem svetu imamo seveda opravka s številnimi proizvodi in nobenega zagotovila ni, da se bodo tokovi izvoza in uvoza med seboj izenačili. Še več, že Adam Smith je dobra štiri desetletja pred Ricardom (v Bogastvu narodov, 1776) opazil, da gre prostotrgovinski sporazum med Portugalsko in Anglijo izrazito v korist slednje, saj Portugalska nikoli ni bila sposobna izvoziti toliko vina, kot je uvozila tekstila iz Anglije. V resnici je bil prostotrgovinski sporazum med državama zelo prefrigan način, da je Anglija prek trajnega trgovinskega presežka dolga desetletja črpala zlato (zlati standard!) iz Portugalske, ki ga je ta ropala v Latinski Ameriki.

Nadaljujte z branjem→

Moj najljubši članek tega tedna je razprava zgodovinarja Davida Woottona o liberalizmu. Opiše evolucijo utilitarizma, kot temelja liberalizma, ki na naše početje glede strogo računovodsko – kot na knjigovodski popis občutkov zadovoljstva in bolečine. In ko imate takšno bilanco na dnevni ravni, ko lahko na dnevni ravni “izračunate” vaše “neto zadovoljstvo“, lahko torej tudi preprosto matematično maksimirate vaše zadovoljstvo. Toda ta računovodski, racionalistični pogled na naše početje kot razliko med vsotama zadovoljstva in bolečine je individualističen, razčlovečen in ahistoričen. Z njim ne morete razumeti sreče, “žrtvovanja sebe” za družino, z njim ne more razumeti zadovoljstva, ki ga prinaša osrečevanje drugih. Z njim ne morete razumeti, zakaj so ljudje večinsko proti imigracijam ali zakaj volijo Trumpa, AfD, za Brexit, saj so imigracije vendar ekonomsko neto pozitivne.

S tem računovodskim pogledom, ki ignorira človečnost, kulturo in zgodovinski kontekst, pač pa naše početje zreducira na uokvirjeno racionaliziranje posamičnih dejanj, ne morete razumeti sveta in zakaj počnemo stvari, kot jih počnemo. Morda bi največjim libertarnim utilitaristom koristilo, če bi pri študiju utilitarizma od Hobbesa do Benthama upoštevali zgodovinski kontekst, zakaj se je utilitarizem razvil v obliki, kot se je. Zakaj se je takrat – v vojnah med katoliki in protestanti – bilo treba odpovedati “neracionalnim” človeškim prepričanjem, veri, identiteti in zakaj je abstrahiranje teh “neracionalnosti” danes največji problem pri razumevanju vzpona populizma. In morda bi pomagalo še branje zadnje knjige Francisa Fukuyame “Identity: The Demand for Dignity and the Politics of Resentment“.

In 1826 the 20-year-old John Stuart Mill had a nervous breakdown. He had been raised by his father, James, as a utilitarian. Consequently, he had believed that all that mattered in life was pleasure and pain. Suddenly, nothing gave him pleasure anymore. Having been taught that his purpose in life was to spread happiness, he now realised, as he later reported in his Autobiography, that making other people happy would not bring about his own happiness. He emerged from this crisis when he realised that happiness is peculiar: it is a byproduct of doing something you care about, something you believe in. Paradoxically, he was now free to devote himself once more to making other people happy. His recovery began when he read the historian Jean-François Marmontel’s account of the death of his father and wept. Mill, having imagined the death of his own father, had begun to think and feel for himself.

Nadaljujte z branjem→

• What’s wrong with liberalism – David Wootton
• Government Can Do More to Support Science and Innovation – Paul Romer
• Solow on Friedman’s 1968 Presidential Address and the Medium Run – Tim Taylor
• Trump’s Tariffs Haven’t Really Transformed Trade. Yet. – Justin Wolfers
• Recalculating GDP for the Facebook age – Financial Times
• How Adam Smith proposed to have his cake and eat it too – Branko Milanovic
• Sweden’s Push to Get Rid of Cash Has Some Saying, ‘Not So Fast’ – NY Times
• Catastrophe Bonds: A Primer – Tim Taylor
• The disappointing impact of encouraging students to study more – Oreopoulos et al.
• Have Online Sales and Self-Employment Changed the Phillips Curve? – Dallas Fed

… se zavzema za večjo transparentnost in učinkovitost delovanja ter okrepitev integritete in ugleda Banke Slovenije, in v okviru tega za revizijo pravilnosti in smotrnosti poslovanja Banke Slovenije, izvedeno s strani Računskega sodišča Republike Slovenije, vključno s “presojo pravilnosti in smotrnosti praks nadzora, ki jih je Banka Slovenija izvajala do 4. novembra 2014 in so vodile v porabo sredstev proračuna Republike Slovenije“, kot to določa drugi stavek druge alineje drugega odstavka 52.a člena Zakona o Banki Slovenije (ZBS-1, uradno in prečiščeno besedilo, Ur.l. RS, št. 55/17 z dne 6.10.2017)?

Le koga bi objektivna, zunanja revizija (s strani Računskega sodišča) pravilnosti in smotrnosti poslovanja Banke Slovenije v navedenem obdobju utegnila motiti, če pa so bili vsi postopki izpeljani transparentno, smotrno in zakonito? Le koga bi to utegnilo toliko motiti, da bi orkestriral negativne kampanje v domačih in tujih medijih (proti kandidatu, ki se zavzema za spoštovanje tega člena Zakona o Banki Slovenije) in bi to skrival za očitki glede morebitnega evrorealizma, iztrganega iz konteksta, osebnimi podtikanji in neresnicami?

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

V uvodnem tekstu sem predstavil osnovne ugotovitve glede gibanja zaposlenih in plač v javnem sektorju. Na osnovi analize sem tudi ocenil, kakšne možnosti imajo pogajalske skupine vlade in sindikatov, ko se pogajajo o plačah javnega sektorja za naslednji dve leti. V tem prvem tekstu so bili izpostavljeni samo osnovni poudarki, v dodatnih člankih pa poskušam podrobneje predstaviti ter argumentirati posamezne ugotovitve.

V nadaljevanju sem nato v treh člankih predstavil nekaj definicij, kar javni sektor sploh zajema, nato pa analiziral gibanje ter obseg števila zaposlenih v javnem sektorju glede na druge države. Dotaknil sem se tudi produktivnosti v javnem sektorju v povezavi z vplivom na višino plač. V tokratnem tekstu pa podrobneje obravnavam gibanje povprečne plače in mase plač v javnem sektorju.

Nadaljujte z branjem→

Blaž Zgaga v Nacionalu razkriva še eno v seriji nogometnih afer, vezanih na transfer hrvaških nogometnih zvezdnikov, pri čemer je – namesto, da bi prispela v matični klub – na zasebnih računih Zdravka Mamića in kolegov poniknila polovica transferja.

This summer Croatian defender Dejan Lovren experienced a similar peak to his sports career as the best player of the 2018 World Cup Luka Modrić, where the two played together in the final in Moscow. A few weeks earlier they met in another important match, in the final of the Champions League. This time they were on opposite sides, Modrić as a key player for Real Madrid, Lovren as a defensive pillar of Liverpool.

They have more in common. The career of both players started in Dinamo Zagreb, where both shared then executive vice-president as their player’s agent Zdravko Mamić. In July 2008 Luka Modrić was transferred from Dinamo Zagreb to Tottenham for €21 million transfer fee and Lovren was transferred from Dinamo Zagreb to Olympique Lyonnais for €8 million fee in January 2010. This was big money for the club.

But half of these sums ended up in the private bank accounts of Zdravko Mamić and his associates, and the Croatian authorities initiated investigations for abuse of trust in business dealings and tax evasion.

Nadaljujte z branjem→

Dani Rodrik je v knjigi The Globalization Paradox, obveznem branju za študente mednarodne ekonomije in globalizacije, še dodatno razdelal svojo znano trilemo, da povsem prosta trgovina ni istočasno združljiva tudi z nacionalno državo (suverenostjo) in demokracijo. Država se v tem trikotniku mora odpovedati enemu vogalu. Lep primer  tega so danes ZDA, kjer je Trump zmagal z glasovi volilcev v “Rust beltu”, ki jim je globalizacija (prosta trgovina in prost pretok kapitala) odnesla več kot 6 milijonov služb. Prizadeti ljudje v depresivnih regijah brez perspektive so glasovali za ekonomski nacionalizem, ki ga Trump udejanja z odpovedjo (spremembo) prostotrgovinskih sporazumov in uvajanjem carin. Hkrati se je treba zavedati, da financiranje trgovinskih deficitov z uvozom kratkoročnega finančnega kapitala povzroča nestabilnost na finančnih trgih in makroekonomsko nestabilnost.

Obstaja rešitev za to trilemo? Je mogoče ohraniti nacionalno suverenost in demokracijo, brez da bi se odpovedali (vsaj približno) prosti trgovini? Je mogoče ohraniti nacionalno suverenost in demokracijo, brez da bi se zapletli v trgovinske vojne?

Nadaljujte z branjem→

Dani Rodrik, najbolj znani razvojni ekonomist s Harvarda, ki je pred 21 leti v knjigi Has globalization gone too far? napovedal, da bo zaradi hiper globalizacije prišlo do upora ljudi proti njej, v zadnjem intervjuju razlaga, kako je pretirana globalizacija razklala družbe. Govori o tem, kako so prostotrgovinski sporazumi b sredstvo posamičnih lobijev, da ekstrahirajo še več rent zase. Govori o tem, kako je globalizacija postala izgovor tako na desni kot na levi, zakaj je treba zmanjšati obseg javnih storitev in socialne države na eni in davke na drugi strani, da bi bili konkurenčni na globalnem trgu. Da je bila globalizacija zlorabljena za to, da bi multinacionalkam zmanjšali regulacijo in jih subvencionirali v zameno za njihove investicije.

In Rodrik govori o tem, zakaj danes potrebujemo ekonomski populizem, ki ga loči od političnega populizma. Ekonomski populizem  definira skozi potrebo po zmanjšanju neenakosti v družbi. Tega pa ni mogoče narediti zgolj prek tradicionalnih ukrepov socialne države, torej s prerazdeljevanjem prek davkov in socialnih transferjev. Pač pa je potrebna temeljita sprememba koncepta, ki se neenakosti loteva tam, kjer nastaja – v neenakosti dostopa do (človeškega in fizičnega) kapitala. To neenakost je mogoče zmanjšati skozi dva kanala: (1) z izboljšanjem dostopa do izobraževanja in (2) s spremembo pravic lastniške participacije na tehnološkem razvoju. Prvo pomeni, da z boljšim dostopom do izobrazbe dobijo posamezniki tudi boljše možnosti za doseganje višjih dohodkov prek boljših služb in možnosti aktivnega sodelovanja pri razvoju (tam, kjer so donosi (plače) najvišji). Drugo pa pomeni, da so tako zaposleni kot celotna družba deležni dividend od hitro rastočih tehnoloških podjetij prek lastniške participacije na dobičku –  neposredno prel kastniške participaciuje in/ali prek univerzalnega temeljnega dohodka, ki se financira iz dividend oziroma davka na dobiček tehnoloških podjetij (kot je predlagal Yanis Varoufakis).

Nekaterim se bo to zdel socializem, toda če želimo ohraniti kapitalizem, moramo omogočiti, da celotna družba participira na donosih, ne pa samo pripadniki zelo ozke kapitalske elite in njihovi uslužbenci (menedžerji in inženirji).

Nadaljujte z branjem→

• Globalization Has Contributed to Tearing Societies Apart – Dani Rodrik
• Technology may help to revive organised labour – The Economist
• When the Next Recession Hits: A User’s Guide for Future QE – PIIE
• Ten Years after the Crisis, Is the Banking System Safer? – Liberty Street Economics
• What is happening with global inequality? – Branko Milanovic
• «Le Monde» and the billionaires – Thomas Piketty
• Obesity and Globalization: Evidence from Mexico – ProMarket
• Digital money and payments ~ Antonio Fatas
• Superstar Firms and Cities – Tim Taylor