V nedeljo zvečer je predsednik vlade Janez Janša na državljanke in državljane Slovenije naslovil posebno izjavo, v kateri je poudaril, da sta v času tega drugega vala epidemije prvi prioriteti ljudje in zdravje, vse ostalo, vključno z gospodarstvom, je drugotnega pomena. Na žalost so bile to le prazne besede, ki jih demantira ravnanje vlade v preteklih sedmih mesecih.

Dejstvo je, da je vlado drugi val epidemije covid-19 našel nepripravljeno in da bo ob sedanjem trendu naraščanja števila novih okužb potrebno spet sprejeti zelo nepopularen ukrep zapiranja javnega življenja. Ker sicer naš zdravstveni sistem ne bo zmogel obravnave tako velikega števila obolelih s covid. V času prvega vala epidemije, marca in aprila letos, je večina evropskih držav zaprla javno življenje in del gospodarskih dejavnosti, da bi »sploščili krivuljo okužb«, vlade pa pridobile dovolj časa za zagotovitev dodatnih zdravstvenih zmogljivosti (postelj in usposobljenega medicinskega osebja), da ob nastopu drugega vala epidemije takšno drastično zapiranje ne bi bilo več potrebno.

Nadaljujte z branjem→

Jasmina Držanič

Ker če nekomu ni jasno, da se ukrepi načrtujejo na temelju ocen, ki so podprte s številkami, se lahko po Štefanovi ulici ali po Gregorčičevi ulici zgolj in samo sprehaja, ne gre pa takega spustiti v pisarno.

Po tem, ko sem pred dnevi navedla, kako so v Nemčiji zagotovili 8500 dodatnih bolnišničnih postelj za dodatne potrebe zaradi Covid 19, sem pregledala, kakšne so ovire v Sloveniji, da se smiselno enak ukrep ni zgodil pred zadnjo eksplozijo bolezni.

Zanimalo me je, če obstaja kakšna formalna ovira, da se iz državnega proračuna ne bi steklo več sredstev v ZZZS, s katerimi bi se v nadaljevanju financirala zaposlitev dodatnega osebja in odprava zaostankov in čakalnih vrst. In da se razumemo, ne pričakujem, da bi se en-dva-tri-do-jutri kar naenkrat vse popravilo in bi bilo naenkrat dovolj negovalnega osebja in zdravnikov. Pač pa sem utemeljeno pričakovala, da bi obstajal kak načrt, kako v znosnem in razumnem času tako kadrovske kot storitvene izpade zapolniti. Morda sem bila (glej zadnji odstavek teksta) v teh pričakovanjih preveč optimistična….

Nadaljujte z branjem→

Poleg takojšnjega povečanja sredstev za sanacijo razmer v javnem zdravstvu, nastalih zaradi epidemije, vladi predlagamo nujne ukrepe, ki smo jih oblikovali v sodelovanju s strokovnjaki in strokovnjakinjami na področju epidemiologije, infektologije ter organizacije in menedžmenta v zdravstvu. Ukrepi se nanašajo na tri stebre:

1. Zaščita ranljivih skupin in zagotovitev kapacitet za Covid bolnike
2. Boljša komunikacija
3. Dostopnost zdravstvenega sistema v času epidemije

Nadaljujte z branjem→

V času epidemije, ko se vsa država bori s posledicami bolezni covid-19, je absolutno nespodobno, da se vlada ukvarja s tektonskim spreminjanjem države, namesto da bi vse svoje napore usmerjala v reševanje sedanje kritične situacije. Situacija pa je kritična zato, ker vlada v sedmih mesecih ni naredila praktično nič, da bi se pripravila na ta drugi val. Ne samo, da ji je virus povsem ušel izpod nadzora, pač pa ni zagotovila niti ene dodatne postelje za Covid paciente. Ne za navadne hospitalizirane in ne na intenzivni negi. Ker se je ukvarjala s povsem drugo agendo.

Ni res, da vlado s tem stališčem postavljam v položaj tehnične vlade. Je pa res, da je vlada počela vse druge stvari, namesto da bi zadnje mesece izkoristila za to, da bi na primer usposobila dodatno medicinsko osebje in zagotovila nove postelje za obravnavo covid bolnikov po zgledu Nemcev, ki so zagotovili 8,500 novih. Dejstvo je, in to vlada ve že danes, da bomo ob sedanjem številu okuženih in nadaljevanju tega trenda čez teden dni potrebovali čez 1000 postelj za covid bolnike in 170 postelj na intenzivni negi. Vlada torej ni pripravljena niti na ta blagi scenarij, ki ga imamo že danes. Če pa bo rast okužb eskalirala, bomo v naslednjih tednih potrebovali vsaj 400 postelj na intenzivni negi. 

Nadaljujte z branjem→

Financial Times je konec prejšnjega tedna poročal o (e-)srečanju obeh globalnih inštitucij, IMF in Svetovne banke, in glavna sporočila s srečanja zapakiral pod naslovom “The week that austerity was officially buried“. Po 5 desetletjih je doktrino fiskalne vzdržnosti uradno zamenjala doktrina fiskalnega aktivizma. Obe organizaciji sta z vsemi piarovskimi topovi začele države članice spodbujati, naj namesto fiskalne previdnosti in vzdržnosti začnejo z bagerji in helikopterji fiskalno zasipovati svoja gospodarstva in ljudi. Naj se države zadolžujejo, kolikor se morejo, in naj ta denar v investirajo, razdelijo podjetjem ali posameznikom. Naj se gradi in troši, kolikor je možno.

Čeprav logičen obrat, pa je svojevrstna ironija usode v tem, da je prejšnji vikend to novo doktrino fiskalnega aktivizma najglasneje propagirala nova glavna ekonomistka Svetovne banke Carmen Reinhart. Torej tista ekonomistka, ki je pred natanko desetletjem s soavtorjem Kenom Rogoffom spisala kontroverzno znanstveno študijo (Reinhart in Rogoff, 2010) o tem, da je visoka zadolženost držav lahko prekletstvo, saj naj bi pri dolgu nad 90% BDP gospodarska rast postala celo negativna. Seveda gre za študijo, ki je bila polna napak že v izračunih v excelu, katero  je sesul že doktorski študent, ko je ni mogel replicirati (Herndon, Ash in Pollin (HAP, 2013)), nato pa so jo dokončno sesekljali ekonomisti iz IMF (Pescatori, Sandri & Simon (2014) “Debt and Growth: Is There a Magic Threshold?“), ki so pokazali, da glede gospodarske rasti ni nobene magične meje zadolženosti.

Nadaljujte z branjem→

Še ena delovna noč. S takšno muziko ni težko. Mark Knopfler je še vedno car, Telegraph Road pa nesmrtna.

Na vrhuncu prvega vala (31. marec 2020) je imela Španija manj kot 170 novih zabeleženih dnevnih primerov okužb, Italija 90, Slovenija pa nekaj čez 20 (vse na 1 mio prebivalcev, 7 dnevno povprečje). Sedaj (stanje 17. oktober 2020) je prirast novih okužb tako v Italiji kot Španiji večji kot je bil na vrhuncu prvega vala konec marca. Prirast novih okužb pa je v Sloveniji za faktor 10 (!) večji kot marca (včerajšnje 7-dnevno povprečje: nad 250 novih primerov na 1 mio preb.). V Češki je situacija še bistveno hujša. (delno se te povečane številke nanašajo na bistveno povečan obseg testiranj).

Nadaljujte z branjem→

Naj dodam samo tole k temu izvrstnemu tekstu Leona Magdalenca:

Če je za vas to vojna, ste jo izgubili. Dovolj nam je!

‘Če je vojna, je vojna za vse,« so bile udarne besede Jelka Kacina v torek v oddaji 24 ur zvečer. Skratka, hočete še kaj? Zapremo vrata? Ugasnemo luč? Napišemo oporoke? Ne gre več za bedasto terminologijo, da smo v vojni z virusom. Saj veste, kako se je to slišalo bombastično na začetku koronačasov. Se še spomnite tiste bizarne animacije, ko se vam je stiliziran rdeč virus kot kakšna bomba bodičevka vrtel na ekranih med glavnimi poročili? En takšen postzalivski ali postdvojčevski grafični opomnik, da smo v vojni z nečim. Teroristi, diktatorji ali pa virusi.

Ali se spomnite še bolj neprimernega eseja o raznih vojnah z mediji? Pa vojna s sodstvom, kulturo in nekimi nevladnimi organizacijami. Ja, to so bile le vaje. Nekakšno ogrevanje. Manevri nekje na poligonu. Preizkušanje manevrske municije in novoletnih petard. Zdaj gre očitno zares. Zdaj gre za totalno vojno, v katero smo vsi vključeni. Po Jelku Kacinu ultimativno velja vojna za vse. Ne more se iti nekdo vojno, drugi pa se sonči nekje na plaži.

Nadaljujte z branjem→